JANEZ NEPOMUK HRADECKY je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj je bil kar 26 let njen župan: od leta 1820 do leta 1846. V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije.
Med njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil na današnji dan leta 1775 v Ljubljani.
—–
Rudeži so bili rodbina slovenskih graščakov iz Ribnice na Dolenjskem v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Anton Rudež, se je seznanil s Zoisovim krogom in Jernej Kopitar ga je pritegnil k zbiranju ljudske dediščine in slovarskemu delu. Izobraženost in gospodarska uspešnost sta prekrili njegov neplemiški izvor in ga uvrstili med najuglednejše ljudi na Kranjskem. Ribniški grad je postal eno najpomembnejših shajališč uglednih literarnih in kulturnih delavcev zunaj Ljubljane.
Tudi Antonov sin, Jožef Anton Rudež, – rodil se je na današnji dan leta 1793 – se je ob podpori bogate domače knjižnice ter pod vplivom Stanka Vraza in Franceta Prešerna med drugim posvečal tudi narodopisnemu delu. Zaslovel je z razpravo o Kočevarjih, ki je postala temeljno delo za študij o njih. Po njegovi smrti se Rudeži, ki so gospodarili s posestjo v Ribnici, niso več toliko uveljavljali v javnem življneju, ampak so sloveli kot gospodarstveniki, zlasti gozdarski strokovnjaki. Grad z okolico so leta 1937 prodali vojski Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno pa je bil bombardiran in uničen.
—–
ALOJZ ŠTRANCAR je leta 1909 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Sprva je delal v Dalmaciji, nato pa v Ljubljani. Leta 1933 je prevzel vodenje hudourniške službe v Dravski banovini in postavil širše temelje razvoja stroke; zaslužen je za povečanje protierozijskih ukrepov in števila strokovnjakov za hudournike pred drugo svetovno vojno. Po njej je do leta 1966 deloval pri ljubljanskem Podjetju za urejanje hudournikov. S številnimi idejnimi in generalnimi projekti ureditve hudourniških območij v Sloveniji (Polhograjsko hribovje, Zgornja Savinjska dolina, reka Soča nad Mostom na Soči) je posvečal pozornost tudi ohranjanju in varovanju okolja. Alojz Štrancar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Štrancarjih v Vipavski dolini.
——
Muzikolog DANILO POKORN je leta 1949 diplomiral iz prava in pozneje še na zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo, leta 1977 pa je na filozofski fakulteti doktoriral iz muzikologije in bil habilitiran za docenta na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Tri desetletja je bil kot komentator v glasbenem programu, urednik in vodja glasbene produkcije in muzikološkega studia zaposlen pri Radiu Ljubljana. V letih od 1980 do 1992 se je na Muzikološkem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti kot znanstveni svetnik posvečal samo raziskovanju glasbe.
Preučeval je zgodovino slovenske glasbe od renesanse do danes, zlasti dela Amandusa Ivančiča, Slavka Osterca in Lucijana Marije Škerjanca, z Dragotinom Cvetkom pa je uredil zbirko “Monumenta artis musicae sloveniae”, celovito izdajo velikanskega opusa Jakoba Petelina Gallusa. Sicer pa je samostojno izdal še devet knjig, uredil pa jih je 38. Danilo Pokorn se je rodil na današnji dan leta 1924 v Celju.