Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1840 so v Ljubljani splavili prvo rečno ladjo, imenovano po avstrijskem nadvojvodi Janezu, namenjeno plovbi po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. S 14-konjskim motorjem je to pot prevozila v slabih dveh urah in pol, za isto razdaljo pa so čolnarji potrebovali kar osem do deset ur. To je bilo devet let pred prihodom Južne železnice in plovba po Ljubljanici je bila takrat zelo aktualna. Toda po potešitvi prve radovednosti so se tudi tisti, ki naj bi ladjo uporabljali, ustrašili novotarije, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Zaradi izgub sta jo lastnika po desetih letih prodala ladjarjem na Vrbskem jezeru; tam je vozila še vrsto let. Prva rečna ladja na slovenskih vodah je bila dolga 28 metrov, široka štiri, plula pa je s hitrostjo osem kilometrov na uro.
—–
Ljubljanski botanični vrt je pod vodstvom ALFONZA PAULINA dosegel evropsko raven. Ko ga je leta 1931 prenehal upravljati, je bilo v njem že več kot sedem tisoč različnih rastlin, med njimi domala vse, ki rastejo pri nas. Hkrati s sistematskim zbiranjem in gojenjem rastlin, je več kot štiri desetletja nastajal tudi Paulinov herbarij, najpopolnejše tovrstno delo iz naših krajev, znano kot “Flora exiccata carniolica”; vsebuje podatke o dva tisoč rastlinah.
Sam in ob pomoči sodelavcev je nabiral rastline najprej po Kranjskem in nato po vsej Sloveniji. Našel je več kot dvesto dotlej na Slovenskem še neugotovljenih vrst, precej pa jih ni bilo znanih tudi nikjer drugod in tako nosijo sedaj njegovo ime. To glavno Paulinovo delo je še dandanes temeljno za sleherno študijo o rastlinstvu na slovenskem ozemlju, po zaslugi njegovih šestdesetletnih znanstvenih prizadevanj pa je slovensko ozemlje prenehalo biti slabše znani predel na evropskem botaničnem zemljevidu. Alfonz Paulin se je rodil na današnji dan leta 1853 na graščini Turn pri Krškem.
—–
Dela pisatelja in psihologa MARTINA KOJCA so skoraj bolj znana v tujini kot pri nas. Njegovih sedem knjig je doseglo približno 50 ponatisov. Prevedene so v nemščino, nizozemščino, španščino, srbščino, v esperanto in celo v japonščino. Martin Kojc se je posvetil preučevanju psihologije in parapsihologije. V letih od 1930 do 33 je imel v Berlinu praktično življenjsko posvetovalnico in s psihoterapevtskim zdravljenjem dosegel pomembne uspehe. 1935. leta je napisal svojo najbolj znano knjigo »Učbenik življenja«. Po prihodu Hitlerja na oblast se je iz Nemčije vrnil v domovino in v Ljubljani odprl podobno posvetovalnico za življenjski pouk, po vojni pa se je posvetil predvsem pisanju knjig in člankov. Martin Kojc se je rodil na današnji dan leta 1901 v Središču ob Dravi.
—–
Aprila leta 1944 so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini ustanovili Invalidski pevski zbor. Pevci – partizani rekonvalescenti – so z nastopi na mitingih in tudi na bojiščih z borbenimi pesmimi spodbujali soborce. Takšnemu poslanstvu se je pridružilo še nekaj zborov in tako je na današnji dan leta 1944 začel nastopati tudi Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela, ustanovljen v Gravíni pri Bariju. Na številnih nastopih in turnejah je dosegal lepe uspehe, gojil pa je predvsem partizansko pesem, ki je bila na umetniškem področju eden največjih dosežkov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1840 so v Ljubljani splavili prvo rečno ladjo, imenovano po avstrijskem nadvojvodi Janezu, namenjeno plovbi po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. S 14-konjskim motorjem je to pot prevozila v slabih dveh urah in pol, za isto razdaljo pa so čolnarji potrebovali kar osem do deset ur. To je bilo devet let pred prihodom Južne železnice in plovba po Ljubljanici je bila takrat zelo aktualna. Toda po potešitvi prve radovednosti so se tudi tisti, ki naj bi ladjo uporabljali, ustrašili novotarije, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Zaradi izgub sta jo lastnika po desetih letih prodala ladjarjem na Vrbskem jezeru; tam je vozila še vrsto let. Prva rečna ladja na slovenskih vodah je bila dolga 28 metrov, široka štiri, plula pa je s hitrostjo osem kilometrov na uro.
—–
Ljubljanski botanični vrt je pod vodstvom ALFONZA PAULINA dosegel evropsko raven. Ko ga je leta 1931 prenehal upravljati, je bilo v njem že več kot sedem tisoč različnih rastlin, med njimi domala vse, ki rastejo pri nas. Hkrati s sistematskim zbiranjem in gojenjem rastlin, je več kot štiri desetletja nastajal tudi Paulinov herbarij, najpopolnejše tovrstno delo iz naših krajev, znano kot “Flora exiccata carniolica”; vsebuje podatke o dva tisoč rastlinah.
Sam in ob pomoči sodelavcev je nabiral rastline najprej po Kranjskem in nato po vsej Sloveniji. Našel je več kot dvesto dotlej na Slovenskem še neugotovljenih vrst, precej pa jih ni bilo znanih tudi nikjer drugod in tako nosijo sedaj njegovo ime. To glavno Paulinovo delo je še dandanes temeljno za sleherno študijo o rastlinstvu na slovenskem ozemlju, po zaslugi njegovih šestdesetletnih znanstvenih prizadevanj pa je slovensko ozemlje prenehalo biti slabše znani predel na evropskem botaničnem zemljevidu. Alfonz Paulin se je rodil na današnji dan leta 1853 na graščini Turn pri Krškem.
—–
Dela pisatelja in psihologa MARTINA KOJCA so skoraj bolj znana v tujini kot pri nas. Njegovih sedem knjig je doseglo približno 50 ponatisov. Prevedene so v nemščino, nizozemščino, španščino, srbščino, v esperanto in celo v japonščino. Martin Kojc se je posvetil preučevanju psihologije in parapsihologije. V letih od 1930 do 33 je imel v Berlinu praktično življenjsko posvetovalnico in s psihoterapevtskim zdravljenjem dosegel pomembne uspehe. 1935. leta je napisal svojo najbolj znano knjigo »Učbenik življenja«. Po prihodu Hitlerja na oblast se je iz Nemčije vrnil v domovino in v Ljubljani odprl podobno posvetovalnico za življenjski pouk, po vojni pa se je posvetil predvsem pisanju knjig in člankov. Martin Kojc se je rodil na današnji dan leta 1901 v Središču ob Dravi.
—–
Aprila leta 1944 so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini ustanovili Invalidski pevski zbor. Pevci – partizani rekonvalescenti – so z nastopi na mitingih in tudi na bojiščih z borbenimi pesmimi spodbujali soborce. Takšnemu poslanstvu se je pridružilo še nekaj zborov in tako je na današnji dan leta 1944 začel nastopati tudi Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela, ustanovljen v Gravíni pri Bariju. Na številnih nastopih in turnejah je dosegal lepe uspehe, gojil pa je predvsem partizansko pesem, ki je bila na umetniškem področju eden največjih dosežkov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov