Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1862 se je v Trenti rodil gorski vodnik JOŽE KOMAC – PAVER. Že kot mlad fant je bil eden najdrznejših divjih lovcev in dolga leta poklicni vodnik nemško-avstrijskega planinskega društva. Leta 1914 so ga izključili iz vrst vodnikov, ker je bil preveč samozavesten in uporniški ter tudi zaveden Slovenec. V navadnih okovanih čevljih, brez vrvi in druge opreme je septembra leta 1908 preplezal severno steno Triglava. V Julijske Alpe je vodil številne znane planince. Juliusa Kugyja – ta ga je imenoval »divji Joža« – je na Jalovcu ustavil tik pred padcem v prepad. Kot dober poznavalec Alp je Jože Komac – Paver odkril veliko gorskih poti in opravil številne prvenstvene ture.
—–
Na današnji dan leta 1901 je bila pri Svetem Jakobu, takratnem predmestju Trsta, v prostorih »Delavskega konsumnega društva« ustanovljena »Šentjakobska čitalnica«, nekaj let pozneje pa je nove prostore dobila na Trgu Svetega Jakoba. Uspešno je delovala vse do prve svetovne vojne in tudi po njej, še posebej delovna pa je bila gledališka skupina. Ta je zadnjič nastopila julija leta 1926. Zastor, ki je takrat padel ob koncu uprizoritve Cankarjevega »Za narodov blagor«, je simbolično končal tudi delo čitalnice in vseh slovenskih organizacij, ki so imele v tej stavbi svoje prostore.
V čitalnici pri Svetem Jakobu je bila tudi knjižnica, ki je imela svoj »poslovni red«. V njem je med drugim pisalo, »da se knjige izposojujejo osebam obojega spola, ki stanujejo pri Svetem Jakobu, tudi če niso člani čitalnice«, pač pa sme društveni odbor odkloniti izposojo osebam, »ki so že večkrat zaostale z vrnitvijo knjig, ali ki knjige pomažejo ali raztrgajo, pa nočejo poravnati škode.«
Stanujočim izven Svetega Jakoba lahko posodijo knjige, »če je dotičnik osebno poznan v društvu ali vsaj kakemu odborniku ali s posebnim odborovim dovoljenjem.«
Knjige je bilo treba vrniti v roku 21 dni, kdor pa »v tej dobi ne vrne knjige, pošlje se mu sodnijski plačilni nalog ter zgubi za vedno pravico do izposojevanja.«
Čitalnica in knjižnica pri Svetem Jakobu v Trstu sta bili uradno ukinjeni na današnji dan leta 1927, gledališko dvorano pa so nasilno zavzeli fašisti in v njej odprli svoj rajonski sedež.
—–
Pogled v zgodovino vojskovanja pove, da so tanki prvič posegli v boje med prvo svetovno vojno: na današnji dan pred sto leti. To je bilo v bojih za Flers v Franciji. Tanki so bili angleški, oboroženi z dvema topovoma in dvema mitraljezoma, težki približno trideset ton, njihova največja hitrost po ravnem pa je bila šest kilometrov in pol na uro.
Sama beseda “tank” izvira iz hindujščine: v tem jeziku pravijo posodi za vodo “tankh”, iz česar je nastala angleška beseda “tank”. Novo orožje so Angleži poimenovali tako zato, da bi delavci, ki so izdelovali posamezne dele, mislili, da izdelujejo cisterne za prevažanje nafte. Kmalu za Angleži so tanke v svojo oborožitev vključili tudi Francozi. Nemci so svoje poslali v boj šele zadnje leto vojne, a so jih nato hitro razvijali in z njimi v začetku druge svetovne vojne izvedli uspešne “bliskovite” vdore.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1862 se je v Trenti rodil gorski vodnik JOŽE KOMAC – PAVER. Že kot mlad fant je bil eden najdrznejših divjih lovcev in dolga leta poklicni vodnik nemško-avstrijskega planinskega društva. Leta 1914 so ga izključili iz vrst vodnikov, ker je bil preveč samozavesten in uporniški ter tudi zaveden Slovenec. V navadnih okovanih čevljih, brez vrvi in druge opreme je septembra leta 1908 preplezal severno steno Triglava. V Julijske Alpe je vodil številne znane planince. Juliusa Kugyja – ta ga je imenoval »divji Joža« – je na Jalovcu ustavil tik pred padcem v prepad. Kot dober poznavalec Alp je Jože Komac – Paver odkril veliko gorskih poti in opravil številne prvenstvene ture.
—–
Na današnji dan leta 1901 je bila pri Svetem Jakobu, takratnem predmestju Trsta, v prostorih »Delavskega konsumnega društva« ustanovljena »Šentjakobska čitalnica«, nekaj let pozneje pa je nove prostore dobila na Trgu Svetega Jakoba. Uspešno je delovala vse do prve svetovne vojne in tudi po njej, še posebej delovna pa je bila gledališka skupina. Ta je zadnjič nastopila julija leta 1926. Zastor, ki je takrat padel ob koncu uprizoritve Cankarjevega »Za narodov blagor«, je simbolično končal tudi delo čitalnice in vseh slovenskih organizacij, ki so imele v tej stavbi svoje prostore.
V čitalnici pri Svetem Jakobu je bila tudi knjižnica, ki je imela svoj »poslovni red«. V njem je med drugim pisalo, »da se knjige izposojujejo osebam obojega spola, ki stanujejo pri Svetem Jakobu, tudi če niso člani čitalnice«, pač pa sme društveni odbor odkloniti izposojo osebam, »ki so že večkrat zaostale z vrnitvijo knjig, ali ki knjige pomažejo ali raztrgajo, pa nočejo poravnati škode.«
Stanujočim izven Svetega Jakoba lahko posodijo knjige, »če je dotičnik osebno poznan v društvu ali vsaj kakemu odborniku ali s posebnim odborovim dovoljenjem.«
Knjige je bilo treba vrniti v roku 21 dni, kdor pa »v tej dobi ne vrne knjige, pošlje se mu sodnijski plačilni nalog ter zgubi za vedno pravico do izposojevanja.«
Čitalnica in knjižnica pri Svetem Jakobu v Trstu sta bili uradno ukinjeni na današnji dan leta 1927, gledališko dvorano pa so nasilno zavzeli fašisti in v njej odprli svoj rajonski sedež.
—–
Pogled v zgodovino vojskovanja pove, da so tanki prvič posegli v boje med prvo svetovno vojno: na današnji dan pred sto leti. To je bilo v bojih za Flers v Franciji. Tanki so bili angleški, oboroženi z dvema topovoma in dvema mitraljezoma, težki približno trideset ton, njihova največja hitrost po ravnem pa je bila šest kilometrov in pol na uro.
Sama beseda “tank” izvira iz hindujščine: v tem jeziku pravijo posodi za vodo “tankh”, iz česar je nastala angleška beseda “tank”. Novo orožje so Angleži poimenovali tako zato, da bi delavci, ki so izdelovali posamezne dele, mislili, da izdelujejo cisterne za prevažanje nafte. Kmalu za Angleži so tanke v svojo oborožitev vključili tudi Francozi. Nemci so svoje poslali v boj šele zadnje leto vojne, a so jih nato hitro razvijali in z njimi v začetku druge svetovne vojne izvedli uspešne “bliskovite” vdore.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov