Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razen z vodo in mlekom so si Slovenci nekoč gasili žejo tudi z medico; da bi imela boljši vonj in prijetnejši okus, so jo mešali z različnimi jagodami. Pozneje je medica postala pijača ubožnih in bogatejši so začeli segati po kupicah z vinom. Ljubljančani so se z njim oskrbovali z Vipavskega in iz Istre. Ker kletarjenje ni bilo razvito, so tudi vinu izboljševali okus s sladili in dišavami.
Tako je kancler oglejskega patriarha Santonino, ki pri italijanskih vinih tega ni bil vajen, zapisal, da je pri pojedini na gradu Rožek na Dolenjskem na današnji dan pred 530-imi leti “teklo rdeče in belo vino” in vsak gost je imel srebrno ali kristalno čašo, v kateri so bili za odišavljenje vina na dnu pelin, rutica in žajbelj.
Ker se je zaradi slabih letin uvoz vina z Vipavskega zmanjšal, so si slovenski pivci začeli gasiti žejo z dolenjskimi vini, predvsem s cvičkom; ta se je uveljavil konec 16. stoletja. Janez Vajkard Valvazor je za dolenjska vina trdil, da postanejo čez nekaj let močna kakor žganje. Ljubljanski zdravnik Vidmajer je v knjigi iz leta 1692 razpravljal o vrstah, moči, barvi in starosti vina in ugotovil, da je do pet let staro dolenjsko vino izredno močno in pospešuje tek. V Ljubljani, je še zapisal, je tako udomačeno, da ga ima večina prebivalcev za običajno pijačo. Čeprav je koristno, je opozarjal mestni zdravnik, ga ne bi smeli piti pogosteje kot vodo.
—–
Kollmani so bili ljubljanska trgovska družina, po izvoru z Zgoš blizu Begunj na Gorenjskem. Več njenih generacij se je ukvarjalo z izdelovanjem sukna in platna. Odtod je bil tudi njihov sorodnik Fran Resman, ki je imel v Ljubljani trgovino s steklom. Ker ni imel moških potomcev, je vzel k sebi FRANCA KOLLMANA, ga izučil in mu leta 1872 prepustil trgovino. Ta je ponudbo razširil s porcelanom, ustanovil steklarsko delavnico in trgovina se je hitro razširila v veletrgovino. Veliko denarja je daroval tudi v dobrodelne namene. Leta 1887 je bil izvoljen za člana upravnega odbora ljubljanske Mestne hranilnice in bil pozneje njen predsednik vse do svoje smrti. Veletrgovec Fran Kollman se je rodil na današnji dan leta 1839 na Zgošah pri Begunjah na Gorenjskem.
—–
Eden najbolje ohranjenih avtentičnih spomenikov iz obdobja narodnoosvobodilnega boja pri nas je partizanska tiskarna »Slovenija«. To je bila največja in tehnično najbolje opremljena tiskarna na Primorskem. Ob štirideseti obletnici njene ustanovitve so spet zavrteli takratne tiskarske stroje in brez težav ponatisnili sedem tisoč izvodov prve tiskane številke »Partizanskega dnevnika«, ki je do tedaj izhajal v ciklostirani obliki.
Tiskarno so postavili v strmi grapi pod robom Vojskarske planote. V več barakah so bile strojnica, stavnica, knjigoveznica, električna centrala, kuhinja in jedilnica. Tiskarna je začela delovati na današnji dan leta 1944, ko so na velikem hitrotiskalnem stroju natisnili že 248. številko »Partizanskega dnevnika«, glasila, ki je bilo med drugo svetovno vojno edini do zdaj znani tiskani dnevnik protifašističnega odpora v okupirani Evropi.
V tiskarni je delalo od 40 do 50 ljudi, delovala pa je do 1. maja 1945. V tem obdobju so natisnili nekaj manj kot milijon štiristo tisoč izvodov časopisov, brošur, letakov in podobnega.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Razen z vodo in mlekom so si Slovenci nekoč gasili žejo tudi z medico; da bi imela boljši vonj in prijetnejši okus, so jo mešali z različnimi jagodami. Pozneje je medica postala pijača ubožnih in bogatejši so začeli segati po kupicah z vinom. Ljubljančani so se z njim oskrbovali z Vipavskega in iz Istre. Ker kletarjenje ni bilo razvito, so tudi vinu izboljševali okus s sladili in dišavami.
Tako je kancler oglejskega patriarha Santonino, ki pri italijanskih vinih tega ni bil vajen, zapisal, da je pri pojedini na gradu Rožek na Dolenjskem na današnji dan pred 530-imi leti “teklo rdeče in belo vino” in vsak gost je imel srebrno ali kristalno čašo, v kateri so bili za odišavljenje vina na dnu pelin, rutica in žajbelj.
Ker se je zaradi slabih letin uvoz vina z Vipavskega zmanjšal, so si slovenski pivci začeli gasiti žejo z dolenjskimi vini, predvsem s cvičkom; ta se je uveljavil konec 16. stoletja. Janez Vajkard Valvazor je za dolenjska vina trdil, da postanejo čez nekaj let močna kakor žganje. Ljubljanski zdravnik Vidmajer je v knjigi iz leta 1692 razpravljal o vrstah, moči, barvi in starosti vina in ugotovil, da je do pet let staro dolenjsko vino izredno močno in pospešuje tek. V Ljubljani, je še zapisal, je tako udomačeno, da ga ima večina prebivalcev za običajno pijačo. Čeprav je koristno, je opozarjal mestni zdravnik, ga ne bi smeli piti pogosteje kot vodo.
—–
Kollmani so bili ljubljanska trgovska družina, po izvoru z Zgoš blizu Begunj na Gorenjskem. Več njenih generacij se je ukvarjalo z izdelovanjem sukna in platna. Odtod je bil tudi njihov sorodnik Fran Resman, ki je imel v Ljubljani trgovino s steklom. Ker ni imel moških potomcev, je vzel k sebi FRANCA KOLLMANA, ga izučil in mu leta 1872 prepustil trgovino. Ta je ponudbo razširil s porcelanom, ustanovil steklarsko delavnico in trgovina se je hitro razširila v veletrgovino. Veliko denarja je daroval tudi v dobrodelne namene. Leta 1887 je bil izvoljen za člana upravnega odbora ljubljanske Mestne hranilnice in bil pozneje njen predsednik vse do svoje smrti. Veletrgovec Fran Kollman se je rodil na današnji dan leta 1839 na Zgošah pri Begunjah na Gorenjskem.
—–
Eden najbolje ohranjenih avtentičnih spomenikov iz obdobja narodnoosvobodilnega boja pri nas je partizanska tiskarna »Slovenija«. To je bila največja in tehnično najbolje opremljena tiskarna na Primorskem. Ob štirideseti obletnici njene ustanovitve so spet zavrteli takratne tiskarske stroje in brez težav ponatisnili sedem tisoč izvodov prve tiskane številke »Partizanskega dnevnika«, ki je do tedaj izhajal v ciklostirani obliki.
Tiskarno so postavili v strmi grapi pod robom Vojskarske planote. V več barakah so bile strojnica, stavnica, knjigoveznica, električna centrala, kuhinja in jedilnica. Tiskarna je začela delovati na današnji dan leta 1944, ko so na velikem hitrotiskalnem stroju natisnili že 248. številko »Partizanskega dnevnika«, glasila, ki je bilo med drugo svetovno vojno edini do zdaj znani tiskani dnevnik protifašističnega odpora v okupirani Evropi.
V tiskarni je delalo od 40 do 50 ljudi, delovala pa je do 1. maja 1945. V tem obdobju so natisnili nekaj manj kot milijon štiristo tisoč izvodov časopisov, brošur, letakov in podobnega.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov