Na današnji dan leta 1851 se je v Trnovčah pri Domžalah rodil politik in zaslužni ljubljanski župan IVAN HRIBAR. Po končani nižji gimnaziji je služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. 1882. leta je bil prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet in bil 28 let eden izmed njegovih najbolj delavnih članov. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Njegove šeste izvolitve cesar – zaradi odpora nemškega prebivalstva v Ljubljani – ni potrdil. Ivan Hribar je želel Ljubljano po potresu leta 1895 spremeniti v sodobno mesto, jo utrditi kot središče slovenskega naroda in uveljaviti tudi zunaj slovenskih dežel. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem.
Med drugim je bil tudi prvi jugoslovanski poslanik v Pragi in pokrajinski namestnik za Slovenijo, pozneje pa še član Vrhovnega zakonodajnega sveta in senator. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja 1941. leta je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Poraz Jugoslavije in okupacija Ljubljane sta Ivana Hribarja tako strli, da se je odločil za samomor: 18. aprila leta 1941 je ogrnjen s slovensko zastavo skočil v Ljubljanico.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Góričaku pri Ptuju rodil gledališki in filmski igralec MAKS FURIJAN. V letih od 1929 do 36 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, nato še v Osijeku, Skopju in Zagrebu. Od leta 1947 pa do upokojitve je petnajst let igral v ljubljanski Drami. Bil je tudi predavatelj za gledališko šminkanje na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in dobitnik Borštnikovega prstana.
—–
Na današnji dan pred 25-imi leti sta nemška turista na ledeniku Similaun v italijanskem delu tirolskih Ötzalskih Alp naletela na globoko zamrznjeno človeško truplo. Radiokarbonska analiza je pokazala, da Ötzi, tako so ga imenovali po kraju odkritja, izhaja iz približno leta 3300 pred našim štetjem in da gre za doslej najstarejše najdeno nedotaknjeno mumificirano človeško telo.
Ötzi je bil približno trideset let star moški, visok približno 160 centimetrov. Majhno skalno votlino, v kateri je verjetno utrujen zaspal in zmrznil, je kmalu prekril ledenik. Truplo je bilo oblečeno v haljo iz neustrojenih živalskih kož, v iz trav stkano ogrinjalo in krzneno čepico, obut pa je bil v usnjene, s travo naphane čevlje. Ob njem so našli sekirico z bakrenim rezilom in kremenastim bodalom z lesenima ročajema, štirinajst puščic v krznenem toku, lok in iz trave spleteno vrečo. Mumificirani bakrenodobni Ötzi, ki je živel pred skorajda petimi tisočletji, je danes na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu.