Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

19.09.2016


Na današnji dan leta 1851 se je v Trnovčah pri Domžalah rodil politik in zaslužni ljubljanski župan IVAN HRIBAR. Po končani nižji gimnaziji je služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. 1882. leta je bil prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet in bil 28 let eden izmed njegovih najbolj delavnih članov. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Njegove šeste izvolitve cesar – zaradi odpora nemškega prebivalstva v Ljubljani – ni potrdil. Ivan Hribar je želel Ljubljano po potresu leta 1895 spremeniti v sodobno mesto, jo utrditi kot središče slovenskega naroda in uveljaviti tudi zunaj slovenskih dežel. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem.
Med drugim je bil tudi prvi jugoslovanski poslanik v Pragi in pokrajinski namestnik za Slovenijo, pozneje pa še član Vrhovnega zakonodajnega sveta in senator. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja 1941. leta je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Poraz Jugoslavije in okupacija Ljubljane sta Ivana Hribarja tako strli, da se je odločil za samomor: 18. aprila leta 1941 je ogrnjen s slovensko zastavo skočil v Ljubljanico.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Góričaku pri Ptuju rodil gledališki in filmski igralec MAKS FURIJAN. V letih od 1929 do 36 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, nato še v Osijeku, Skopju in Zagrebu. Od leta 1947 pa do upokojitve je petnajst let igral v ljubljanski Drami. Bil je tudi predavatelj za gledališko šminkanje na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in dobitnik Borštnikovega prstana.
—–
Na današnji dan pred 25-imi leti sta nemška turista na ledeniku Similaun v italijanskem delu tirolskih Ötzalskih Alp naletela na globoko zamrznjeno človeško truplo. Radiokarbonska analiza je pokazala, da Ötzi, tako so ga imenovali po kraju odkritja, izhaja iz približno leta 3300 pred našim štetjem in da gre za doslej najstarejše najdeno nedotaknjeno mumificirano človeško telo.
Ötzi je bil približno trideset let star moški, visok približno 160 centimetrov. Majhno skalno votlino, v kateri je verjetno utrujen zaspal in zmrznil, je kmalu prekril ledenik. Truplo je bilo oblečeno v haljo iz neustrojenih živalskih kož, v iz trav stkano ogrinjalo in krzneno čepico, obut pa je bil v usnjene, s travo naphane čevlje. Ob njem so našli sekirico z bakrenim rezilom in kremenastim bodalom z lesenima ročajema, štirinajst puščic v krznenem toku, lok in iz trave spleteno vrečo. Mumificirani bakrenodobni Ötzi, ki je živel pred skorajda petimi tisočletji, je danes na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

19.09.2016


Na današnji dan leta 1851 se je v Trnovčah pri Domžalah rodil politik in zaslužni ljubljanski župan IVAN HRIBAR. Po končani nižji gimnaziji je služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. 1882. leta je bil prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet in bil 28 let eden izmed njegovih najbolj delavnih članov. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Njegove šeste izvolitve cesar – zaradi odpora nemškega prebivalstva v Ljubljani – ni potrdil. Ivan Hribar je želel Ljubljano po potresu leta 1895 spremeniti v sodobno mesto, jo utrditi kot središče slovenskega naroda in uveljaviti tudi zunaj slovenskih dežel. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem.
Med drugim je bil tudi prvi jugoslovanski poslanik v Pragi in pokrajinski namestnik za Slovenijo, pozneje pa še član Vrhovnega zakonodajnega sveta in senator. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja 1941. leta je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Poraz Jugoslavije in okupacija Ljubljane sta Ivana Hribarja tako strli, da se je odločil za samomor: 18. aprila leta 1941 je ogrnjen s slovensko zastavo skočil v Ljubljanico.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Góričaku pri Ptuju rodil gledališki in filmski igralec MAKS FURIJAN. V letih od 1929 do 36 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, nato še v Osijeku, Skopju in Zagrebu. Od leta 1947 pa do upokojitve je petnajst let igral v ljubljanski Drami. Bil je tudi predavatelj za gledališko šminkanje na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in dobitnik Borštnikovega prstana.
—–
Na današnji dan pred 25-imi leti sta nemška turista na ledeniku Similaun v italijanskem delu tirolskih Ötzalskih Alp naletela na globoko zamrznjeno človeško truplo. Radiokarbonska analiza je pokazala, da Ötzi, tako so ga imenovali po kraju odkritja, izhaja iz približno leta 3300 pred našim štetjem in da gre za doslej najstarejše najdeno nedotaknjeno mumificirano človeško telo.
Ötzi je bil približno trideset let star moški, visok približno 160 centimetrov. Majhno skalno votlino, v kateri je verjetno utrujen zaspal in zmrznil, je kmalu prekril ledenik. Truplo je bilo oblečeno v haljo iz neustrojenih živalskih kož, v iz trav stkano ogrinjalo in krzneno čepico, obut pa je bil v usnjene, s travo naphane čevlje. Ob njem so našli sekirico z bakrenim rezilom in kremenastim bodalom z lesenima ročajema, štirinajst puščic v krznenem toku, lok in iz trave spleteno vrečo. Mumificirani bakrenodobni Ötzi, ki je živel pred skorajda petimi tisočletji, je danes na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov