Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1851 se je v Trnovčah pri Domžalah rodil politik in zaslužni ljubljanski župan IVAN HRIBAR. Po končani nižji gimnaziji je služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. 1882. leta je bil prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet in bil 28 let eden izmed njegovih najbolj delavnih članov. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Njegove šeste izvolitve cesar – zaradi odpora nemškega prebivalstva v Ljubljani – ni potrdil. Ivan Hribar je želel Ljubljano po potresu leta 1895 spremeniti v sodobno mesto, jo utrditi kot središče slovenskega naroda in uveljaviti tudi zunaj slovenskih dežel. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem.
Med drugim je bil tudi prvi jugoslovanski poslanik v Pragi in pokrajinski namestnik za Slovenijo, pozneje pa še član Vrhovnega zakonodajnega sveta in senator. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja 1941. leta je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Poraz Jugoslavije in okupacija Ljubljane sta Ivana Hribarja tako strli, da se je odločil za samomor: 18. aprila leta 1941 je ogrnjen s slovensko zastavo skočil v Ljubljanico.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Góričaku pri Ptuju rodil gledališki in filmski igralec MAKS FURIJAN. V letih od 1929 do 36 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, nato še v Osijeku, Skopju in Zagrebu. Od leta 1947 pa do upokojitve je petnajst let igral v ljubljanski Drami. Bil je tudi predavatelj za gledališko šminkanje na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in dobitnik Borštnikovega prstana.
—–
Na današnji dan pred 25-imi leti sta nemška turista na ledeniku Similaun v italijanskem delu tirolskih Ötzalskih Alp naletela na globoko zamrznjeno človeško truplo. Radiokarbonska analiza je pokazala, da Ötzi, tako so ga imenovali po kraju odkritja, izhaja iz približno leta 3300 pred našim štetjem in da gre za doslej najstarejše najdeno nedotaknjeno mumificirano človeško telo.
Ötzi je bil približno trideset let star moški, visok približno 160 centimetrov. Majhno skalno votlino, v kateri je verjetno utrujen zaspal in zmrznil, je kmalu prekril ledenik. Truplo je bilo oblečeno v haljo iz neustrojenih živalskih kož, v iz trav stkano ogrinjalo in krzneno čepico, obut pa je bil v usnjene, s travo naphane čevlje. Ob njem so našli sekirico z bakrenim rezilom in kremenastim bodalom z lesenima ročajema, štirinajst puščic v krznenem toku, lok in iz trave spleteno vrečo. Mumificirani bakrenodobni Ötzi, ki je živel pred skorajda petimi tisočletji, je danes na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1851 se je v Trnovčah pri Domžalah rodil politik in zaslužni ljubljanski župan IVAN HRIBAR. Po končani nižji gimnaziji je služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. 1882. leta je bil prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet in bil 28 let eden izmed njegovih najbolj delavnih članov. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Njegove šeste izvolitve cesar – zaradi odpora nemškega prebivalstva v Ljubljani – ni potrdil. Ivan Hribar je želel Ljubljano po potresu leta 1895 spremeniti v sodobno mesto, jo utrditi kot središče slovenskega naroda in uveljaviti tudi zunaj slovenskih dežel. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem.
Med drugim je bil tudi prvi jugoslovanski poslanik v Pragi in pokrajinski namestnik za Slovenijo, pozneje pa še član Vrhovnega zakonodajnega sveta in senator. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja 1941. leta je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Poraz Jugoslavije in okupacija Ljubljane sta Ivana Hribarja tako strli, da se je odločil za samomor: 18. aprila leta 1941 je ogrnjen s slovensko zastavo skočil v Ljubljanico.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Góričaku pri Ptuju rodil gledališki in filmski igralec MAKS FURIJAN. V letih od 1929 do 36 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, nato še v Osijeku, Skopju in Zagrebu. Od leta 1947 pa do upokojitve je petnajst let igral v ljubljanski Drami. Bil je tudi predavatelj za gledališko šminkanje na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in dobitnik Borštnikovega prstana.
—–
Na današnji dan pred 25-imi leti sta nemška turista na ledeniku Similaun v italijanskem delu tirolskih Ötzalskih Alp naletela na globoko zamrznjeno človeško truplo. Radiokarbonska analiza je pokazala, da Ötzi, tako so ga imenovali po kraju odkritja, izhaja iz približno leta 3300 pred našim štetjem in da gre za doslej najstarejše najdeno nedotaknjeno mumificirano človeško telo.
Ötzi je bil približno trideset let star moški, visok približno 160 centimetrov. Majhno skalno votlino, v kateri je verjetno utrujen zaspal in zmrznil, je kmalu prekril ledenik. Truplo je bilo oblečeno v haljo iz neustrojenih živalskih kož, v iz trav stkano ogrinjalo in krzneno čepico, obut pa je bil v usnjene, s travo naphane čevlje. Ob njem so našli sekirico z bakrenim rezilom in kremenastim bodalom z lesenima ročajema, štirinajst puščic v krznenem toku, lok in iz trave spleteno vrečo. Mumificirani bakrenodobni Ötzi, ki je živel pred skorajda petimi tisočletji, je danes na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu.
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov