Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1851 se je v Trnovčah pri Domžalah rodil politik in zaslužni ljubljanski župan IVAN HRIBAR. Po končani nižji gimnaziji je služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. 1882. leta je bil prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet in bil 28 let eden izmed njegovih najbolj delavnih članov. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Njegove šeste izvolitve cesar – zaradi odpora nemškega prebivalstva v Ljubljani – ni potrdil. Ivan Hribar je želel Ljubljano po potresu leta 1895 spremeniti v sodobno mesto, jo utrditi kot središče slovenskega naroda in uveljaviti tudi zunaj slovenskih dežel. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem.
Med drugim je bil tudi prvi jugoslovanski poslanik v Pragi in pokrajinski namestnik za Slovenijo, pozneje pa še član Vrhovnega zakonodajnega sveta in senator. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja 1941. leta je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Poraz Jugoslavije in okupacija Ljubljane sta Ivana Hribarja tako strli, da se je odločil za samomor: 18. aprila leta 1941 je ogrnjen s slovensko zastavo skočil v Ljubljanico.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Góričaku pri Ptuju rodil gledališki in filmski igralec MAKS FURIJAN. V letih od 1929 do 36 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, nato še v Osijeku, Skopju in Zagrebu. Od leta 1947 pa do upokojitve je petnajst let igral v ljubljanski Drami. Bil je tudi predavatelj za gledališko šminkanje na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in dobitnik Borštnikovega prstana.
—–
Na današnji dan pred 25-imi leti sta nemška turista na ledeniku Similaun v italijanskem delu tirolskih Ötzalskih Alp naletela na globoko zamrznjeno človeško truplo. Radiokarbonska analiza je pokazala, da Ötzi, tako so ga imenovali po kraju odkritja, izhaja iz približno leta 3300 pred našim štetjem in da gre za doslej najstarejše najdeno nedotaknjeno mumificirano človeško telo.
Ötzi je bil približno trideset let star moški, visok približno 160 centimetrov. Majhno skalno votlino, v kateri je verjetno utrujen zaspal in zmrznil, je kmalu prekril ledenik. Truplo je bilo oblečeno v haljo iz neustrojenih živalskih kož, v iz trav stkano ogrinjalo in krzneno čepico, obut pa je bil v usnjene, s travo naphane čevlje. Ob njem so našli sekirico z bakrenim rezilom in kremenastim bodalom z lesenima ročajema, štirinajst puščic v krznenem toku, lok in iz trave spleteno vrečo. Mumificirani bakrenodobni Ötzi, ki je živel pred skorajda petimi tisočletji, je danes na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1851 se je v Trnovčah pri Domžalah rodil politik in zaslužni ljubljanski župan IVAN HRIBAR. Po končani nižji gimnaziji je služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. 1882. leta je bil prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet in bil 28 let eden izmed njegovih najbolj delavnih članov. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Njegove šeste izvolitve cesar – zaradi odpora nemškega prebivalstva v Ljubljani – ni potrdil. Ivan Hribar je želel Ljubljano po potresu leta 1895 spremeniti v sodobno mesto, jo utrditi kot središče slovenskega naroda in uveljaviti tudi zunaj slovenskih dežel. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem.
Med drugim je bil tudi prvi jugoslovanski poslanik v Pragi in pokrajinski namestnik za Slovenijo, pozneje pa še član Vrhovnega zakonodajnega sveta in senator. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja 1941. leta je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Poraz Jugoslavije in okupacija Ljubljane sta Ivana Hribarja tako strli, da se je odločil za samomor: 18. aprila leta 1941 je ogrnjen s slovensko zastavo skočil v Ljubljanico.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Góričaku pri Ptuju rodil gledališki in filmski igralec MAKS FURIJAN. V letih od 1929 do 36 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, nato še v Osijeku, Skopju in Zagrebu. Od leta 1947 pa do upokojitve je petnajst let igral v ljubljanski Drami. Bil je tudi predavatelj za gledališko šminkanje na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in dobitnik Borštnikovega prstana.
—–
Na današnji dan pred 25-imi leti sta nemška turista na ledeniku Similaun v italijanskem delu tirolskih Ötzalskih Alp naletela na globoko zamrznjeno človeško truplo. Radiokarbonska analiza je pokazala, da Ötzi, tako so ga imenovali po kraju odkritja, izhaja iz približno leta 3300 pred našim štetjem in da gre za doslej najstarejše najdeno nedotaknjeno mumificirano človeško telo.
Ötzi je bil približno trideset let star moški, visok približno 160 centimetrov. Majhno skalno votlino, v kateri je verjetno utrujen zaspal in zmrznil, je kmalu prekril ledenik. Truplo je bilo oblečeno v haljo iz neustrojenih živalskih kož, v iz trav stkano ogrinjalo in krzneno čepico, obut pa je bil v usnjene, s travo naphane čevlje. Ob njem so našli sekirico z bakrenim rezilom in kremenastim bodalom z lesenima ročajema, štirinajst puščic v krznenem toku, lok in iz trave spleteno vrečo. Mumificirani bakrenodobni Ötzi, ki je živel pred skorajda petimi tisočletji, je danes na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu.
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov