Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel v habsburški monarhiji so imenovali “deželna”. V Ljubljani so ga zgradili leta 1765 in mu velikokrat rekli tudi “stanovsko” – gledališče deželnih stanov. Po dobrih stodvajsetih letih je pogorelo in tako so leta 1892 postavili novo stavbo (to je sedanja Opera Slovenskega narodnega gledališča).
Prva predstava v njej je potekala na današnji dan istega leta, torej pred 124-imi leti, to je bila Jurčičeva “Veronika Deseniška”. Izbrano občinstvo (na lepakih je bilo natisnjeno: »Prosimo priti v slavnostni obleki!«) je najprej poslušalo uverturo iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila«, nato pa je igralec Ignacij Borštnik deklamiral »Prolog« pesnika Antona Funtka. Za ilustracijo le nekaj patetičnih verzov:
Na čast in slavo našega imena
razkrij se torej, prizorišče, zdaj!
Prizori naj vrsté se slikoviti,
a mi pokličemo iz duše dna:
Pozdravljena, slovenska nam umetnost,
tvoj čas je tu – zavesa, kvišku – slava!
Sledila sta cesarska pesem ter dogodek večera – Veronika Deseniška v Borštnikovi režiji. Tako so bili na današnji dan leta 1892 postavljeni temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča.
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ MENART je leta 1956 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Pozneje je bil dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri Triglav filmu, dramaturg in urednik pri Televiziji Ljubljana ter urednik pri založbi Mladinska knjiga.
Izdal je več kot ducat pesniških zbirk, od legendarnih “Pesmi štirih” leta 1953 (skupaj s Kovičem, Pavčkom in Zlobcem) do miniaturne leta 2002 s svojim imenom kot naslovom. Prevajal je iz hrvaščine, srbščine, makedonščine, italijanščine in ruščine, bil pa je tudi mojstrski posredovalec zlasti angleške in francoske poezije in dramatike v slovenščino. Leta 1978 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Janez Menart se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
—–
Geograf, krasoslovec in speleolog PETER HABIČ je leta 1964 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil kustos v Narodnem muzeju, nato pa je tri desetletja delal na Inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje krasa v Postojni – bil je tudi njegov upravnik, v letih od 1993 do 1996 pa je bil direktor podjetja Postojnska jama. Njegovo strokovno delo obsega več kot 360 bibliografskih enot.
Poleg disertacije “Kraški svet med Idrijco in Vipavo” so njegove najpomembnejše razprave o Vrhniki, o breznih in jamah Jazben, Snežniškem breznu, Karlovici ter Planinski Pološki jami. Največ je pisal o vodnih razmerah na Krasu in razreševal metodološka in praktična vprašanja raziskovanja vodnih virov na kraških tleh. Peter Habič se je rodil na današnji dan leta 1934 na Vrhniki.