V drugi polovici 19. stoletja so v poštni promet uvedli novost – pisemske ovojnice; ker se je papir pocenil, so začeli pisma vlagati v nepopisan papirni ovitek. Prve industrijsko izdelane ovojnice z natisnjeno znamko so dali v promet v Avstriji, na današnji dan leta 1859 pa so uvedli tudi ekspresna pisma. Za krajša sporočila je dunajska poštna uprava deset let pozneje, prav tako na današnji dan leta 1869, izdala prvo uradno dopisnico na svetu, imenovano “Correspondenz-Karte”. V slovenščini se je sprva imenovala “listnica”, pozneje pa se je uveljavil izraz “dopisnica”.

——

Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi 1862. leta, že naslednje leto pa so slovenski narodnjaki v Ljubljani ustanovili Južni Sokol. Ta društva so bila protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v deželah s slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. Zato je bila v prvih letih dejavnost Sokola posvečena bolj krepitvi slovenskega narodnega gibanja kot pa telovadbi. Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani ustanovili Slovensko sokolsko zvezo. Povezala in poenotila je skoraj vsa društva. 1913. leta je bilo na Slovenskem že 115 sokolskih društev z več kot 6.600 člani.

Sokolci, kot so se sami imenovali, so si izbrali telovadno obleko ali kroj, podobno češkemu, zastavo ali prapor in si uredili telovadišče, kjer so telovadili dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Sprejeli so tudi “gimnastične rede”. Za primer nekaj določil Ljubljanskega gimnastičnega društva:

Obnaša gimnastikov bodi na vsako stran spodobna.

Na gimnastilišči ima vsakdo brez ugovora pokoren biti ne samo pismenim, ampak tudi ustmenim naredbam tistih, kterim je od gimnastičnega odbora naročeno, da vaje ravnajo, če ne, imajo pravico, ga precej iz gimnastilišča odpraviti.

Kakor se začne gimnastikati po vrsti, je prepovedana vsaka druga vaja, razun kazane.

Preden se ne slečejo telesna tesna oblačila, se ne sme gimnatikati.

V vajah je jesti, piti in pušiti prepovedano.

Škodo, na društveni pripravi narejeno, odškoduje, kdor je je kriv.

Telovadno društvo “Južni Sokol” je bilo tedaj praktično udejanjanje slovenskega narodnega preporoda. Poleg izletov so sokolci nastopali na različnih telovadnih prireditvah, leta 1864 pa je društvo organiziralo tudi prvo telovadno tekmo v tako imenovani oblikovalni telovadbi.

—–

Na današnji dan leta 1946 se je po 218-ih dneh končalo sojenje nemškim vojnim zločincem v Nürnbergu. To je bil eden največjih sodnih procesov v zgodovini. Sodišče je zaslišalo 240 prič, obramba in obtožba sta zbrali več kot tri tisoč dokumentov, zapisnik razprave je imel 16.000 strani. Obtožbe so bile: zarota proti miru, zločini proti miru, kršenje zakonov in vojnega prava ter zločini proti človeštvu. Gestapo in SS (nacistične zaščitne oddelke) so razglasili za zločinski organizaciji. Štiriindvajset vojaških voditeljev je bilo obsojenih na smrt in zaporne kazni, nekaj pa je bilo oproščenih. Deset obsojencev so usmrtili, Göring in Ley sta naredila samomor, Rudolf Hess, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, pa je po enainštiridesetih letih umrl v zaporu.