Škof MAKSIMILIJAN DRŽEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ribnici na Pohorju. V Rimu je doktoriral iz filozofije in teologije, po osvoboditvi postal mariborski pomožni škof, 1960. leta pa rezidencialni škof v Mariboru. Prizadeval si je za sožitje vernih in neverujočih v takratni družbi in se zavzemal za prenovo krajevne Cerkve v duhu 2. vatikanskega cerkvenega zbora.

—–

V desetletju pred izbruhom prve svetovne vojne se je število slovenskih obrtnikov in trgovcev v Celju tako povečalo, da so že izveski nad njihovimi lokali dali slutiti, da v mestu živi tudi precejšnje število Slovencev. Ker je bilo to v nasprotju z “nemškim značajem” Celja, je občinski odbor na seji na današnji dan pred 110-imi leti v cestnopolicijski red za mesto Celje vključil določilo, po katerem naj bi bili napisi na teh izveskih izključno nemški.

To je zanetilo spor, ki je odmeval tudi v avstrijskem državnem zboru. Po pritožbah na sodiščih in interpelaciji v deželnem zboru je moralo celjsko nemštvo po odločitvi upravnega in državnega sodišča oktobra leta 1907 priznati poraz. Sodišče je namreč razsodilo, da je “celjski mestni urad s prepovedjo slovenskih napisov v ozračju celjskih ulic kršil enakopravnost slovenskega jezika z nemškim in prelomil člen 19. državnih osnovnih postav”.

—–

Gledališka igralka in pesnica MILA KAČIČ se je rodila na današnji dan leta 1912 v Snéberjah pri Ljubljani. Do druge svetovne vojne je sodelovala na vseh ljubljanskih ljubiteljskih odrih. Po študiju solopetja in dramske retorike na Državnem konservatoriju v Ljubljani je bila angažirana kot članica opernega zbora, od leta 1945 do upokojitve pa je nastopala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Ustvarila je vrsto karakternih likov s posebnim občutkom za komiko, humornost in karikiranost. Igrala je tudi v radijskih in televizijskih igrah. S svojimi nastopi je oplemenitila tudi kar nekaj naših filmov; leta 1978 je v Pulju za vlogo v filmu “To so gadje” prejela “zlato areno”, 1986. pa slovensko priznanje “igralka leta”.

Pisala je tudi izredno občuteno poezijo, ki jo označujejo ljubezen do moža, materinstvo in močno občutenje smrti. Njena prva pesniška zbirka je izšla leta 1951, zadnja – “Minevanja” – pa leta 1997. Italijanska Akademija za umetnost in poezijo ji je leta 1985 podelila najvišjo nagrado – “zlato ogrlico”. Leta 1998 je Mila Kačič postala tudi častna meščanka mesta Ljubljane.

—–

Leta 1919 je bila ustanovljena slovenska univerza in nekdanja deželna študijska knjižnica je tedaj prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan pred 80-imi leti le zasadili prvo lopato na slovesnosti ob začetku zidave nove Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najoimembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.