Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

11.10.2016


Planinski pisatelj, šolnik in publicist JOSIP WESTER se je rodil na današnji dan leta 1874 v Dolenjih Ráduljah na Dolenjskem. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, slavistiko in klasično filologijo pa je študiral v Gradcu. Poučeval je na gimnazijah v Ljubljani, na Ptuju in v Novem mestu, nazadnje pa je bil višji šolski nadzornik v Ljubljani. Kot publicist se je veliko posvečal šolstvu in je pripravil nekaj srednješolskih beril, pisal je o slovenski književnosti, zlasti o Antonu Aškercu, o slovenski zgodovini, izdal pa je tudi precej planinskih spisov in potopisov. Skupaj z Jakobom Sketom je Josip Wester napisal antologijo “Slovenske balade in romance”.

—–

“Tu je nov svet, tu je paradiž!” je 14. aprila leta 1818 navdušeno zaklical pomožni vodník – svetilničar LUKA ČEČ, ko je drzno preplezal skalovje na desnem bregu podzemne reke Pivke v Velíki dvorani Postojnske jame in našel pot v tedaj neznani, pravljični svet njene notranjosti. To se je zgodilo dva dni pred obiskom avstrijskega cesarja Franca I. in cesarice Karle Avguste; za njun obisk so hoteli namreč jamo slovesno osvetliti. Luka Čeč je šel daleč v novo jamo in da bi našel pot nazaj, je odlomljene kapnike polagal tako, da so mu s konicami kazali pot.

V naslednjih letih je Čeč v jami naredil bazen s človeškimi ribicami, zasadil prvo drevje pred vhodom, 14 let po odkritju notranjih delov pa je v jami našel še prvega znanega jamskega hrošča na svetu; naravoslovec Ferdinand Schmidt ga je “krstil” za drobnovratnika. Luka Čeč se je rodil na današnji dan leta 1785 v Postojni.

——-

Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.

Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti – ta je bila znana po številnih mesnicah – ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)

—–

Gospodarstvenica ELA DOBNIKAR je v Ljubljani končala meščansko šolo in nato delala v odvetniških pisarnah. Po letu 1945 je bila zaposlena pri Rdečem križu in pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva, nato pa je postala pomočnica direktorja podjetja Ljudska pravica in leta 1962 direktorica Dela. Pripomogla je k prvim obsežnejšim modernizacijam slovenske grafične dejavnosti po drugi svetovni vojni in k prvim večjim združitvam v tej panogi. Uresničila je prenovo proizvodnih in zgraditev novih poslovnih prostorov časopisne hiše Ljudska pravica ter združitev več manjših tiskarn v veliko, sodobno tehnično opremljeno časopisno-grafično podjetje Delo. Ela Dobnikar se je rodila na današnji dan pred sto leti na Prevójah pri Lukovici.


Na današnji dan

6244 epizod

Na današnji dan

6244 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

11.10.2016


Planinski pisatelj, šolnik in publicist JOSIP WESTER se je rodil na današnji dan leta 1874 v Dolenjih Ráduljah na Dolenjskem. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, slavistiko in klasično filologijo pa je študiral v Gradcu. Poučeval je na gimnazijah v Ljubljani, na Ptuju in v Novem mestu, nazadnje pa je bil višji šolski nadzornik v Ljubljani. Kot publicist se je veliko posvečal šolstvu in je pripravil nekaj srednješolskih beril, pisal je o slovenski književnosti, zlasti o Antonu Aškercu, o slovenski zgodovini, izdal pa je tudi precej planinskih spisov in potopisov. Skupaj z Jakobom Sketom je Josip Wester napisal antologijo “Slovenske balade in romance”.

—–

“Tu je nov svet, tu je paradiž!” je 14. aprila leta 1818 navdušeno zaklical pomožni vodník – svetilničar LUKA ČEČ, ko je drzno preplezal skalovje na desnem bregu podzemne reke Pivke v Velíki dvorani Postojnske jame in našel pot v tedaj neznani, pravljični svet njene notranjosti. To se je zgodilo dva dni pred obiskom avstrijskega cesarja Franca I. in cesarice Karle Avguste; za njun obisk so hoteli namreč jamo slovesno osvetliti. Luka Čeč je šel daleč v novo jamo in da bi našel pot nazaj, je odlomljene kapnike polagal tako, da so mu s konicami kazali pot.

V naslednjih letih je Čeč v jami naredil bazen s človeškimi ribicami, zasadil prvo drevje pred vhodom, 14 let po odkritju notranjih delov pa je v jami našel še prvega znanega jamskega hrošča na svetu; naravoslovec Ferdinand Schmidt ga je “krstil” za drobnovratnika. Luka Čeč se je rodil na današnji dan leta 1785 v Postojni.

——-

Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.

Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti – ta je bila znana po številnih mesnicah – ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)

—–

Gospodarstvenica ELA DOBNIKAR je v Ljubljani končala meščansko šolo in nato delala v odvetniških pisarnah. Po letu 1945 je bila zaposlena pri Rdečem križu in pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva, nato pa je postala pomočnica direktorja podjetja Ljudska pravica in leta 1962 direktorica Dela. Pripomogla je k prvim obsežnejšim modernizacijam slovenske grafične dejavnosti po drugi svetovni vojni in k prvim večjim združitvam v tej panogi. Uresničila je prenovo proizvodnih in zgraditev novih poslovnih prostorov časopisne hiše Ljudska pravica ter združitev več manjših tiskarn v veliko, sodobno tehnično opremljeno časopisno-grafično podjetje Delo. Ela Dobnikar se je rodila na današnji dan pred sto leti na Prevójah pri Lukovici.


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov