Prva gremialna šola na Slovenskem – torej tista, ki jo ustanovi kakšno združenje – je bila trgovska šola, ki so jo na predlog zastopstva trgovcev ustanovili v Ljubljani. Pouk je začela na današnji dan leta 1834. Po prvem ravnatelju Jakobu Francu Mahru so jo imenovali tudi “Mahrova šola”. Pouk je potekal v nemščini, vzgoja pa v nemškem duhu. Šele po slabih petdesetih letih so spoznali, da potrebuje trgovski naraščaj ob strokovnem znanju tudi narodno vzgojo, zato so v Mahrovi trgovski šoli leta 1881 začeli uporabljati tudi slovenščino.
—–
Politik in gospodarstvenik JOSIP POGAČNIK je bil kot funkcionar Katoliške narodne stranke leta 1897 v kamniškem okraju prvič izvoljen za državnozborskega poslanca, pozneje pa v radovljiškem okraju tudi za poslanca kranjskega deželnega zbora; mandata je opravljal vse do zloma habsburške monarhije. Pred prvo svetovno vojno je bil tudi podpredsednik državnega zbora in predsednik vojnega odseka v njem, za kar mu je bil podeljen naslov viteza.
Konec oktobra leta 1918 ga je novo ustanovljeni Narodni svet za Slovenijo imenoval za predsednika Narodne vlade Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, pozneje pa je bil poslanik Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Avstriji. Že kot poslanec je skrbel za gospodarski razvoj radovljiškega okraja, leta 1920 pa se je umaknil iz političnega življenja ter postal predsednik ali svetnik v upravnih odborih nekaj večjih podjetij in denarnih zavodov. Josip Pogačnik se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Podnartu pri Radovljici.
—–
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ledinah pri Zgornji Ščavnici rodil bibliograf, leksikograf in literarni zgodovinar JANKO ŠLEBINGER. Po gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko. V letih od 1927 do 1946 je bil ravnatelj Študijske, pozneje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Že med študijem se je usmeril v bibliografijo in leta 1907 izdal knjigo “Slovenska bibliografija”. Pozneje je objavljal posamezne strokovne in osebne bibliografije ter med drugim napisal bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov. Janko Šlebinger je bil tudi eden izmed urednikov Slovenskega bibliografskega leksikona, poleg tega pa je uredil zbrane spise Podlimbarskega in posamezne knjige drugih slovenskih klasikov.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru.
Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice.
V domačih in tujih medicinskih časopisih je objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidrićevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.