Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva
Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa
Sopranistka mariborske operne hiše
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vrhovec je bil po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Napisal je vrsto šolskih učbenikov, za njegovo najpomembnejše delo pa velja leta 1886 izdana knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«, v katerih obravnava zgodovino ljubljanskega meščanstva, upravo, sodstvo, gospodarstvo in kulturo. Zaslužen je tudi za to, da je Novo mesto spet dobilo gledališče, ki je sicer obstajalo že prej, a je njegovo delovanje zamrlo. Zgodovinar Ivan Vrhovec se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Spodnjih Poljanah pri Ljubljani.
Strokovnjak za elektroniko in aerodinamiko Aleš Strojnik je leta 1953 doktoriral na tehniški visoki šoli v Ljubljani, v Cambridgeu v Angliji pa se je specializiral za elektronsko mikroskopijo. Izdelal je prvi domači elektronski mikroskop, ga pozneje izpopolnjeval in z njim zaradi izvirnih zamisli in kakovostnega delovanja vzbudil mednarodno pozornost. Pozneje je med drugim na univerzi v Uppsali razvil zmogljiv elektronski oscilograf, na univerzi v Melbournu pa izvirni sistem hlajenja velikih elektronskih leč; po njegovi zamisli so izdelali prvi visokonapetostni rastrski mikroskop na svetu. Na podlagi njegovih aerodinamičnih raziskav je leta 1985 nastalo motorizirano jadralno letalo S-2, ki je v kategoriji nekonvencionalnih poskusnih letal doseglo najboljše rezultate na svetu. Izdelovali so ga v Združenih državah Amerike in štirinajstih drugih državah. Aleš Strojnik, ki je za svoje znanstvene dosežke prejel več visokih mednarodnih priznanj, pa tudi Prešernovo nagrado, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.
Mileva Pertot je bila velika koloraturna operna sopranistka, ki je v letih po drugi svetovni vojni študirala klavir pri profesorici Kseniji Ogrin in solopetje pri profesorju Milošu Brišniku v Mariboru. Po preselitvi v Ljubljano je za glasbenega pedagoga dobila takratnega rektorja akademije za glasbo ter znanega basista Julija Betetta. Po koncu študija se je odzvala povabilu takratnega direktorja in dirigenta mariborske Opere Cirila Cvetka. Solistka mariborske Opere je bila med letoma 1955 in 1985. Pela je različne vloge – tudi take, ki so bile pisane za lirski glas, še zlasti pa take, pri katerih je lahko v celoti predstavila tudi svoj igralski dar. Operna sopranistka Mileva Pertot se je rodila leta 1931 v Litiji.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo zgradbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj občutka.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. Finžgar jo je takole opisal. *Posnetek 21. maja 1939 so muzej ob posebni slovesnosti izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je bila v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
6289 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva
Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa
Sopranistka mariborske operne hiše
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vrhovec je bil po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Napisal je vrsto šolskih učbenikov, za njegovo najpomembnejše delo pa velja leta 1886 izdana knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«, v katerih obravnava zgodovino ljubljanskega meščanstva, upravo, sodstvo, gospodarstvo in kulturo. Zaslužen je tudi za to, da je Novo mesto spet dobilo gledališče, ki je sicer obstajalo že prej, a je njegovo delovanje zamrlo. Zgodovinar Ivan Vrhovec se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Spodnjih Poljanah pri Ljubljani.
Strokovnjak za elektroniko in aerodinamiko Aleš Strojnik je leta 1953 doktoriral na tehniški visoki šoli v Ljubljani, v Cambridgeu v Angliji pa se je specializiral za elektronsko mikroskopijo. Izdelal je prvi domači elektronski mikroskop, ga pozneje izpopolnjeval in z njim zaradi izvirnih zamisli in kakovostnega delovanja vzbudil mednarodno pozornost. Pozneje je med drugim na univerzi v Uppsali razvil zmogljiv elektronski oscilograf, na univerzi v Melbournu pa izvirni sistem hlajenja velikih elektronskih leč; po njegovi zamisli so izdelali prvi visokonapetostni rastrski mikroskop na svetu. Na podlagi njegovih aerodinamičnih raziskav je leta 1985 nastalo motorizirano jadralno letalo S-2, ki je v kategoriji nekonvencionalnih poskusnih letal doseglo najboljše rezultate na svetu. Izdelovali so ga v Združenih državah Amerike in štirinajstih drugih državah. Aleš Strojnik, ki je za svoje znanstvene dosežke prejel več visokih mednarodnih priznanj, pa tudi Prešernovo nagrado, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.
Mileva Pertot je bila velika koloraturna operna sopranistka, ki je v letih po drugi svetovni vojni študirala klavir pri profesorici Kseniji Ogrin in solopetje pri profesorju Milošu Brišniku v Mariboru. Po preselitvi v Ljubljano je za glasbenega pedagoga dobila takratnega rektorja akademije za glasbo ter znanega basista Julija Betetta. Po koncu študija se je odzvala povabilu takratnega direktorja in dirigenta mariborske Opere Cirila Cvetka. Solistka mariborske Opere je bila med letoma 1955 in 1985. Pela je različne vloge – tudi take, ki so bile pisane za lirski glas, še zlasti pa take, pri katerih je lahko v celoti predstavila tudi svoj igralski dar. Operna sopranistka Mileva Pertot se je rodila leta 1931 v Litiji.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo zgradbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj občutka.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. Finžgar jo je takole opisal. *Posnetek 21. maja 1939 so muzej ob posebni slovesnosti izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je bila v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Operna pevka iz družine likovnih ustvarjalcev General Rudolf Maister – prvi slovenski častni občan Maribora
Pozabljeni slovenski premier Kartograf izza kmečke mize Letalski napad na Zidani most
Rektor dunajske univerze iz Svečine Predsednik Narodnega sveta za Koroško Katoliški duhovnik – raziskovalec teologije Primoža Trubarja
Pesnica in literarna publicistka Arhitekt, ki je reševal svetovno kulturno dediščino Od študentskega voditelja do diplomata
Literarno in prevajalsko delo gimnazijskega profesorja Začetki avtomobilske dobe na Slovenskem Literarna pot od nove romantike do realizma tridesetih let
Skladatelj krepil narodno zavest na Primorskem Gledališka kariera v Beogradu Slovenski liberalni voditelj
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Neveljaven email naslov