Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KAROL GROSSMAN je pionir slovenskega in jugoslovanskega filma. Rodil se je na današnji dan leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru. Kot doktor prava je imel v Ljutomeru svojo advokaturo, bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilar, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije.
—–
Na današnji dan leta 1884 se je v Skočidolu pri Podravljah rodil koroški ljudski pisatelj, dramatik in režiser JAKA ŠPICAR. V Podravljah je ustanovil izobraževalno društvo Sloga, ki je imelo tudi svojo igralsko skupino, po prvi svetovni vojni pa se je stalno naselil v Radovljici, bil tam med ustanovitelji gledališča in ga vodil deset let. Uprizarjal je izvirna slovenska odrska dela, sam pa je za amaterske odre napisal okoli osemdeset besedil; približno petdeset jih je bilo uprizorjenih, tri celo na poklicnih gledaliških odrih v Mariboru in Ljubljani. Največ uspeha sta doživeli njegovi igri Miklova Zala in Kralj Matjaž. Jaka Špicar je bil tudi eden prvih piscev slovenskih radijskih iger.
—–
Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik JOŽKO LUKEŠ je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje.
Joško Lukeš je napisal številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Trstu.
—–
Spomladi leta 1942 je zdravnik Pavel Lunaček v Kočevskem Rogu začel uresničevati načrte za Slovensko centralno vojno partizansko bolnišnico. Do leta 1945 jo je na ozemlju v premeru 15 kilometrov sestavljalo petindvajset popolnoma samostojnih skritih bolniških oddelkov (postojank), ki so imeli po več objektov; vsak je lahko sprejel od 40 do 60 ranjencev ali bolnikov. Tako organiziranih in uspešnih partizanskih bolnišnic ni bilo v nobeni drugi okupirani evropski državi, v kateri so delovale gverilske vojaške enote.
Ena takih postojank centralne partizanske bolnišnice je bil tudi Pugled. Stal je nedaleč od Baze 14. Med oktobrsko ofenzivo leta 1943 je bilo v njem 48 ranjencev in bolnikov ter 14 članov osebja. Na današnji dan leta 1943 so ga Nemci napadli in ga požgali. Rešilo se je vse osebje in 17 ranjencev, deset so jih pogrešali, enaindvajset pa so jih Nemci ustrelili. Čeprav je sovražnik nato prečesal ves Rog, mu je uspelo odkriti in požgati le še dve bolnišnični postojanki, Jelenžleb in Spodnje Lašče. Iz obeh so se osebje in ranjenci še pravočasno umaknili.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
KAROL GROSSMAN je pionir slovenskega in jugoslovanskega filma. Rodil se je na današnji dan leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru. Kot doktor prava je imel v Ljutomeru svojo advokaturo, bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilar, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije.
—–
Na današnji dan leta 1884 se je v Skočidolu pri Podravljah rodil koroški ljudski pisatelj, dramatik in režiser JAKA ŠPICAR. V Podravljah je ustanovil izobraževalno društvo Sloga, ki je imelo tudi svojo igralsko skupino, po prvi svetovni vojni pa se je stalno naselil v Radovljici, bil tam med ustanovitelji gledališča in ga vodil deset let. Uprizarjal je izvirna slovenska odrska dela, sam pa je za amaterske odre napisal okoli osemdeset besedil; približno petdeset jih je bilo uprizorjenih, tri celo na poklicnih gledaliških odrih v Mariboru in Ljubljani. Največ uspeha sta doživeli njegovi igri Miklova Zala in Kralj Matjaž. Jaka Špicar je bil tudi eden prvih piscev slovenskih radijskih iger.
—–
Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik JOŽKO LUKEŠ je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje.
Joško Lukeš je napisal številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Trstu.
—–
Spomladi leta 1942 je zdravnik Pavel Lunaček v Kočevskem Rogu začel uresničevati načrte za Slovensko centralno vojno partizansko bolnišnico. Do leta 1945 jo je na ozemlju v premeru 15 kilometrov sestavljalo petindvajset popolnoma samostojnih skritih bolniških oddelkov (postojank), ki so imeli po več objektov; vsak je lahko sprejel od 40 do 60 ranjencev ali bolnikov. Tako organiziranih in uspešnih partizanskih bolnišnic ni bilo v nobeni drugi okupirani evropski državi, v kateri so delovale gverilske vojaške enote.
Ena takih postojank centralne partizanske bolnišnice je bil tudi Pugled. Stal je nedaleč od Baze 14. Med oktobrsko ofenzivo leta 1943 je bilo v njem 48 ranjencev in bolnikov ter 14 članov osebja. Na današnji dan leta 1943 so ga Nemci napadli in ga požgali. Rešilo se je vse osebje in 17 ranjencev, deset so jih pogrešali, enaindvajset pa so jih Nemci ustrelili. Čeprav je sovražnik nato prečesal ves Rog, mu je uspelo odkriti in požgati le še dve bolnišnični postojanki, Jelenžleb in Spodnje Lašče. Iz obeh so se osebje in ranjenci še pravočasno umaknili.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov