Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.
Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Ljubljani rodil politik in gospodarstvenik ANTON ŠTEBI. Leta 1904 je v Altenburgu v Nemčiji diplomiral iz elektrotehnike, nato pa delal na Dunaju in v Sarajevu, v letih od 1920 do 24 je bil glavni inšpektor dela in načelnik odseka v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu, nato pa med drugim tudi zastopnik češkega podjetja Škoda v Jugoslaviji. Bil je eden prvih raziskovalcev dela in delovnih razmer ter o tem napisal več člankov in knjig.
Po koncu prve svetovne vojne se je kot politik nagibal k radikalnim rešitvam; predlagal je preureditev Jugoslavije v šest ali sedem pokrajinskih samouprav ter pozneje podpiral ljudskofrontno in narodnoobrambno gibanje. Od začetka druge svetovne vojne je Anton Štebi sodeloval z Osvobodilno fronto, februarja leta 1942 pa so ga italijanski okupatorji aretirali in ustrelili kot talca.
—–
Pesnik, pisatelj, esejist in publicist BRANKO RUDOLF se je rodil na današnji dan leta 1904 v Slovenskih Konjicah. Med vojno je bil zaprt, po njej pa je bil novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter urednik založbe Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet. V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v kerempuhovskem duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Branko Rudolf je pisal tudi pesmi in prozo za mladino.
—–
Na policah ljubljanskih knjigarn se je na današnji dan leta 1909 pojavila drobna knjižica z naslovom “Ženinom in nevestam – Pouk za srečen zakon”. Napisal jo je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. V njej je bila vrsta uporabnih nasvetov, ki bi jih lahko mladi, v spolnih rečeh neizobraženi ljudje s pridom uporabljali. Vendar je bil odmev nanjo tako uničujoč, da so jo morali že po treh dneh umakniti iz prodaje.
Liberalni tisk je knjižico ljubljanskega knezoškofa ocenil kot “s tercialskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis” in kot takega “za navadno svinjarijo”. “Knjigo se seveda splača imeti,” je zapisal Slovenski narod, “saj je Cankarjeva Erotika prava limonada nasproti papriki, ki jo ponuja naš najvišji pastir ženinom in nevestam.” Liberalna gonja proti škofu Jegliču, ki je deset let pred tem sicer dal zažgati “pohujšljivo” Cankarjevo Erotiko, se je počasi umirila, njegov “Pouk za srečen zakon” pa so prevedli še v hrvaščino in italijanščino.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.
Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Ljubljani rodil politik in gospodarstvenik ANTON ŠTEBI. Leta 1904 je v Altenburgu v Nemčiji diplomiral iz elektrotehnike, nato pa delal na Dunaju in v Sarajevu, v letih od 1920 do 24 je bil glavni inšpektor dela in načelnik odseka v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu, nato pa med drugim tudi zastopnik češkega podjetja Škoda v Jugoslaviji. Bil je eden prvih raziskovalcev dela in delovnih razmer ter o tem napisal več člankov in knjig.
Po koncu prve svetovne vojne se je kot politik nagibal k radikalnim rešitvam; predlagal je preureditev Jugoslavije v šest ali sedem pokrajinskih samouprav ter pozneje podpiral ljudskofrontno in narodnoobrambno gibanje. Od začetka druge svetovne vojne je Anton Štebi sodeloval z Osvobodilno fronto, februarja leta 1942 pa so ga italijanski okupatorji aretirali in ustrelili kot talca.
—–
Pesnik, pisatelj, esejist in publicist BRANKO RUDOLF se je rodil na današnji dan leta 1904 v Slovenskih Konjicah. Med vojno je bil zaprt, po njej pa je bil novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter urednik založbe Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet. V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v kerempuhovskem duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Branko Rudolf je pisal tudi pesmi in prozo za mladino.
—–
Na policah ljubljanskih knjigarn se je na današnji dan leta 1909 pojavila drobna knjižica z naslovom “Ženinom in nevestam – Pouk za srečen zakon”. Napisal jo je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. V njej je bila vrsta uporabnih nasvetov, ki bi jih lahko mladi, v spolnih rečeh neizobraženi ljudje s pridom uporabljali. Vendar je bil odmev nanjo tako uničujoč, da so jo morali že po treh dneh umakniti iz prodaje.
Liberalni tisk je knjižico ljubljanskega knezoškofa ocenil kot “s tercialskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis” in kot takega “za navadno svinjarijo”. “Knjigo se seveda splača imeti,” je zapisal Slovenski narod, “saj je Cankarjeva Erotika prava limonada nasproti papriki, ki jo ponuja naš najvišji pastir ženinom in nevestam.” Liberalna gonja proti škofu Jegliču, ki je deset let pred tem sicer dal zažgati “pohujšljivo” Cankarjevo Erotiko, se je počasi umirila, njegov “Pouk za srečen zakon” pa so prevedli še v hrvaščino in italijanščino.
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov