Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1580 se je, najverjetneje v Celovcu, rodil skladatelj, organist in izdelovalec orgel ISAAC POSCH. Od leta 1614 do smrti je bil organist koroških deželnih stanov v Celovcu. Med drugim je po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti popravil več instrumentov, leta 1621 pa je naredil nove orgle v nekdanji frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Izdal je tudi tri tiskane zbirke glasbenih del. To so prve skladbe, namenjene slovesnejšim priložnostim v plemiških dvorcih in bogatih meščanskih hišah na Slovenskem. Isaac Posch sodi med pomembne zgodnjebaročne skladatelje v Srednji Evropi, njegovo delo pa priča o razmeroma visoki ravni glasbenega življenja po gradovih in plemiških hišah na Koroškem in Kranjskem v prvi četrtini 17. stoletja.
—–
Vojskovodja JOHANN JOSEPH RADETZKY se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Trbnicah na Češkem. Leta 1784 je stopil v avstrijsko vojsko, čez leta postal poveljujoči general v severni Italiji, leta 1836 pa je bil povišan v maršala. Med vojaki, ki jim je poveljeval, so bili tudi številni Slovenci. Bil je tako priljubljen, da ga opevajo celo nekatere naše ljudske pesmi. 1811. leta je odkupil grad in gospostvo Neuhaus pri Tržiču in se vključil v gospodarski razvoj kraja, vendar je pozneje zaradi velike zadolženosti vso tržiško posest prodal. Cesar Franc Jožef I. mu je nato v Ljubljani kupil grad Tivoli in mu ga dal v dosmrtni užitek.
Radetzky ga je obnovil, postavil znamenito poletno gostišče “Švicarijo”, obnovil park in ga odprl za meščane. Priljubljenost generala Radetzkega je bila na Kranjskem tolikšna, da ga je Ljubljana leta 1852 imenovala za častnega meščana, po smrti pa so mu pred in za Tivolskim gradom postavili spomenika ter ulico na Taboru (današnjo Vidovdansko) imenovali po njem.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Ljubljani rodil slikar, restavrator, likovni kritik in publicist ČORO ŠKODLAR. Slikarstva se je učil po ateljejih na Dunaju in v Műnchnu, leta 1924 pa se je kot časnikar, ilustrator in umetnostni kritik zaposlil pri časopisu Jutro. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, leta 1943 pa je odšel v partizane in tam med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Po vojni je delal v komisiji za ugotavljanje kulturne škode na ministrstvu za prosveto in vodil Federalni zbirni center. Leta 1948 je odšel med svobodne umetnike ter slikal in restavriral freske (med drugim v Hrastovljah in Olimju); v kavarni Evropa v Ljubljani pa je naslikal veliko stensko kompozicijo Martina Krpana. Sicer pa so ga pritegovali zlasti portreti, pokrajine in vedute. Njegov likovni kritiški opus obsega članke in recenzije razstav ter esejistične zapise. Čoro Škodlar je bil znan tudi po svoji zagnanosti pri iskanju najbolj avtentičnega Prešernovega portreta.
—–
Pedagoginja DRAGA HUMEK je leta 1938 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in psihologije. Po koncu druge svetovne vojne je postala ravnateljica državnega učiteljišča v Mariboru, pozneje direktorica Višje pedagoške šole, prva direktorica mariborske enote Republiškega zavoda za šolstvo in strokovna sodelavka republiškega in zveznega zavoda za šolstvo. Kot Unescova štipendistka se je izpopolnjevala v Švici, Nemčiji in na Švedskem. Ves čas je aktivno sodelovala pri pripravah na šolsko reformo, ne samo na slovenski, pač pa tudi na jugoslovanski ravni.
V prispevkih v pedagoških revijah in zbornikih se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem učiteljev, šolsko reformo, učnimi načrti in prostovoljno dejavnostjo učencev. Za svoje delo je med drugim prejela tudi Žagarjevo nagrado, najvišje državno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Draga Humek se je rodila na današnji dan leta 1913 v Voloskem pri Opatiji.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1580 se je, najverjetneje v Celovcu, rodil skladatelj, organist in izdelovalec orgel ISAAC POSCH. Od leta 1614 do smrti je bil organist koroških deželnih stanov v Celovcu. Med drugim je po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti popravil več instrumentov, leta 1621 pa je naredil nove orgle v nekdanji frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Izdal je tudi tri tiskane zbirke glasbenih del. To so prve skladbe, namenjene slovesnejšim priložnostim v plemiških dvorcih in bogatih meščanskih hišah na Slovenskem. Isaac Posch sodi med pomembne zgodnjebaročne skladatelje v Srednji Evropi, njegovo delo pa priča o razmeroma visoki ravni glasbenega življenja po gradovih in plemiških hišah na Koroškem in Kranjskem v prvi četrtini 17. stoletja.
—–
Vojskovodja JOHANN JOSEPH RADETZKY se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Trbnicah na Češkem. Leta 1784 je stopil v avstrijsko vojsko, čez leta postal poveljujoči general v severni Italiji, leta 1836 pa je bil povišan v maršala. Med vojaki, ki jim je poveljeval, so bili tudi številni Slovenci. Bil je tako priljubljen, da ga opevajo celo nekatere naše ljudske pesmi. 1811. leta je odkupil grad in gospostvo Neuhaus pri Tržiču in se vključil v gospodarski razvoj kraja, vendar je pozneje zaradi velike zadolženosti vso tržiško posest prodal. Cesar Franc Jožef I. mu je nato v Ljubljani kupil grad Tivoli in mu ga dal v dosmrtni užitek.
Radetzky ga je obnovil, postavil znamenito poletno gostišče “Švicarijo”, obnovil park in ga odprl za meščane. Priljubljenost generala Radetzkega je bila na Kranjskem tolikšna, da ga je Ljubljana leta 1852 imenovala za častnega meščana, po smrti pa so mu pred in za Tivolskim gradom postavili spomenika ter ulico na Taboru (današnjo Vidovdansko) imenovali po njem.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Ljubljani rodil slikar, restavrator, likovni kritik in publicist ČORO ŠKODLAR. Slikarstva se je učil po ateljejih na Dunaju in v Műnchnu, leta 1924 pa se je kot časnikar, ilustrator in umetnostni kritik zaposlil pri časopisu Jutro. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, leta 1943 pa je odšel v partizane in tam med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Po vojni je delal v komisiji za ugotavljanje kulturne škode na ministrstvu za prosveto in vodil Federalni zbirni center. Leta 1948 je odšel med svobodne umetnike ter slikal in restavriral freske (med drugim v Hrastovljah in Olimju); v kavarni Evropa v Ljubljani pa je naslikal veliko stensko kompozicijo Martina Krpana. Sicer pa so ga pritegovali zlasti portreti, pokrajine in vedute. Njegov likovni kritiški opus obsega članke in recenzije razstav ter esejistične zapise. Čoro Škodlar je bil znan tudi po svoji zagnanosti pri iskanju najbolj avtentičnega Prešernovega portreta.
—–
Pedagoginja DRAGA HUMEK je leta 1938 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in psihologije. Po koncu druge svetovne vojne je postala ravnateljica državnega učiteljišča v Mariboru, pozneje direktorica Višje pedagoške šole, prva direktorica mariborske enote Republiškega zavoda za šolstvo in strokovna sodelavka republiškega in zveznega zavoda za šolstvo. Kot Unescova štipendistka se je izpopolnjevala v Švici, Nemčiji in na Švedskem. Ves čas je aktivno sodelovala pri pripravah na šolsko reformo, ne samo na slovenski, pač pa tudi na jugoslovanski ravni.
V prispevkih v pedagoških revijah in zbornikih se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem učiteljev, šolsko reformo, učnimi načrti in prostovoljno dejavnostjo učencev. Za svoje delo je med drugim prejela tudi Žagarjevo nagrado, najvišje državno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Draga Humek se je rodila na današnji dan leta 1913 v Voloskem pri Opatiji.
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov