Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.
—–
Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.
—–
Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.
——
Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.
—–
Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.
—–
Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.
——
Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov