Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

05.11.2016


Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.

—–

Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.

—–

Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.

——

Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.

—–

Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.


Na današnji dan

6281 epizod

Na današnji dan

6281 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

05.11.2016


Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.

—–

Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.

—–

Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.

——

Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.

—–

Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov