Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.
—–
Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.
—–
Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.
——
Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.
—–
Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.
—–
Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.
——
Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov