Veliko zaslug za to, da je bilo v drugi polovici 19. stoletja šolstvo na Primorskem bolj slovensko kakor v drugih slovenskih deželah, ima nesporno šolnik in deželni šolski nadzornik ANTON KLODIČ, vitez Sabládoski. Po maturi na goriški gimnaziji je na željo staršev stopil v semenišče, a že po dveh letih odšel na Dunaj in tam leta 1861 končal študij klasične filologije. Poučeval je na gimnazijah v Gradcu, Splitu, Trstu in Gorici. Zaslovel je kot prizadeven profesor in zaveden Slovenec. Med drugim je za Primorsko pripravil učni načrt v štirih jezikih: slovenščini, hrvaščini, italijanščini in nemščini; pri vseh nadaljnjih in popravljenih in dopolnjenih izdajah je posebno pozornost namenjal slovenščini.
Zavzemal se je za nazorni pouk, vračanje učencev v življenjsko okolje in s tem za razvijanje njihovih sposobnosti. Zasluge za razvoj mu je priznavala tudi vlada in mu hotela podeliti italijanski in srbski red za zasluge; oba je odklonil. Leta 1897 je dobil viteški naslov Sabládoski; prevzel ga je po prednikih. Nekaj pozneje mu je cesar podelil naslov dvornega svetnika in ga odlikoval z redom železne krone tretjega reda. Anton Klodič se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti v Klodičih v Beneški Sloveniji.
—–
Sveta dežela je v 19. stoletju popotnike privlačila kot dežela Kristusovega življenja, hkrati pa tudi zaradi svetovljanske radovednosti, ki je prav v tistem času naraščala tudi med Slovenci. Časnik Novice je leta 1858 objavil prvi izvirni slovenski potopis, ki ga je po vrnitvi iz Palestine napisal Mihael Vernè. Do konca stoletja so mu sledili številni popotniki, ki so svoja doživetja objavljali v slovenskem in nemškem časopisju ali v samostojnih publikacijah.
V Palestino si je zaželel odpotovati tudi fotograf iz Kranja Kristijan Pajer. Na današnji dan leta 1864 je na deželnem predsedstvu za Kranjsko vložil prošnjo za izdajo potnega lista, a oblasti mu niso ugodile, saj še ni odslužil vojaščine. Toda mladi fotograf se ni vdal: izdelati je dal velik zaboj, ki naj bi ga uporabljal za fotografsko temnico, in ga priredil kot skrivališče z majhnimi luknjicami za zrak. Za popotnico si je pripavil suhe hruške in brinjevec, v Trstu pa še vodo in pečeno meso. Ob vkrcanju na parnik ga je prijavil kot zaboj za mizarsko orodje. V pristanišču je skrivaj zlezel vanj in dva nosača sta ga prenesla na ladjo. V njem je dva dni in dve noči skrčen preživljal mučno ladijsko vožnjo od Trsta do Aleksandrije v Egiptu.
Tam si je naročil fotografsko opremo z Dunaja in fotografiral v Egiptu in nato v Palestini. Njegove slike z Orienta so v Evropi postale cenjene, zbirko pa je poslal tudi na cesarski dvor na Dunaju. Kristijan Pajer se je pozneje naselil v Ljubljani in uspešno prodajal fotografije iz Svete dežele.
—–
Na današnji dan leta 1891 se je v Ljubljani rodil speleolog IVAN MICHLER. Kot član alpinističnega društva Dren in Društva za raziskovanje jam je odkril in raziskal več kot 300 kraških jam na Slovenskem. Med drugim je vodil raziskovanje Križne jame in podzemeljskega toka Ljubljanice in Pivke, izmeril je Rakov rokav Planinske jame in odkril podzemeljsko bifurkacijo – odtok vode z enega področja v dve porečji. Po speleologu Ivanu Michlerju so poimenovali tudi vrsto jamskega polža Haufenia Michleri.
—–
Novinar in urednik ERNEST PETRIN je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednega prenosa s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Posnetek je iz leta 1959. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.