Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Svečini pri Mariboru se je na današnji dan leta 1490 rodil matematik, astronom in zdravnik ANDREJ PERLAH. Sodi med humanistične razumnike slovenskega rodu, ki so predavali po evropskih univerzah ter pogosto postajali tudi dekani in celo rektorji. Znanje latinščine in grščine jim je omogočilo študij klasičnih avtorjev, k njihovemu enciklopedičnemu znanju pa je sodilo tudi obvladovanje matematike in astronomije. To so prek astrologije povezovali še z medicino. Vse to velja tudi za Andreja Perlaha. Po artističnem licenciatu leta 1516 je bil več kot trideset let profesor na dunajski univerzi; sprva za matematiko in astronomijo na filozofski fakulteti, po doktoratu iz medicine pa na medicinski fakulteti. Petkrat je bil dekan in enkrat rektor.
Perlah je – kot vsi humanisti – pisal v latinščini, univerzalnem razumniškem jeziku tiste dobe. Vsa njegova dela so izšla na Dunaju in imajo večidel astronomsko vsebino. V njih je uporabil nov način prikazovanja astronomskih podatkov, predvsem o razporeditvi in legi planetov, sestavil pa je tudi nekaj instrumentov in z njimi opazoval planet Merkur; to se je njegovim sodobnikom le izjemoma posrečilo. Matematik, astronom in zdravnik Andrej Perlah je več svojih del posvetil dunajskemu škofu Juriju Slatkonji, rojenemu Ljubljančanu, slovitemu glasbeniku, ustanovitelju slovitega zbora Dunajskih dečkov ter ljubitelju matematike in astronomije.
—–
Učitelj in pedagoški pisec ALBERT ŽERJAV je leta 1934 na višji pedagoški šoli v Zagrebu diplomiral iz zemljepisa, zgodovine in slovenskega jezika ter nato učil na več osnovnih in meščanskih šolah po Sloveniji. Ob začetku druge svetovne vojne so ga z družino izselili v Srbijo, po njej pa je na mariborskem učiteljišču predaval psiho-pedagoške predmete ter bil ravnatelj vzgojne posvetovalnice. Strokovno se je posvetil didaktičnemu reformiranju pouka slovenskega jezika in zgodovine ter premišljeno spreminjal temelje stare šole. Njegova bibliografija obsega več kot 600 enot. V svojih delih je poudarjal, da ima vsak narod, ne glede na številčnost, pravico in dolžnost ohraniti in negovati svoj jezik. Albert Žerjav se je rodil na današnji dan leta 1904 v Središču ob Dravi.
—-
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
6246 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Svečini pri Mariboru se je na današnji dan leta 1490 rodil matematik, astronom in zdravnik ANDREJ PERLAH. Sodi med humanistične razumnike slovenskega rodu, ki so predavali po evropskih univerzah ter pogosto postajali tudi dekani in celo rektorji. Znanje latinščine in grščine jim je omogočilo študij klasičnih avtorjev, k njihovemu enciklopedičnemu znanju pa je sodilo tudi obvladovanje matematike in astronomije. To so prek astrologije povezovali še z medicino. Vse to velja tudi za Andreja Perlaha. Po artističnem licenciatu leta 1516 je bil več kot trideset let profesor na dunajski univerzi; sprva za matematiko in astronomijo na filozofski fakulteti, po doktoratu iz medicine pa na medicinski fakulteti. Petkrat je bil dekan in enkrat rektor.
Perlah je – kot vsi humanisti – pisal v latinščini, univerzalnem razumniškem jeziku tiste dobe. Vsa njegova dela so izšla na Dunaju in imajo večidel astronomsko vsebino. V njih je uporabil nov način prikazovanja astronomskih podatkov, predvsem o razporeditvi in legi planetov, sestavil pa je tudi nekaj instrumentov in z njimi opazoval planet Merkur; to se je njegovim sodobnikom le izjemoma posrečilo. Matematik, astronom in zdravnik Andrej Perlah je več svojih del posvetil dunajskemu škofu Juriju Slatkonji, rojenemu Ljubljančanu, slovitemu glasbeniku, ustanovitelju slovitega zbora Dunajskih dečkov ter ljubitelju matematike in astronomije.
—–
Učitelj in pedagoški pisec ALBERT ŽERJAV je leta 1934 na višji pedagoški šoli v Zagrebu diplomiral iz zemljepisa, zgodovine in slovenskega jezika ter nato učil na več osnovnih in meščanskih šolah po Sloveniji. Ob začetku druge svetovne vojne so ga z družino izselili v Srbijo, po njej pa je na mariborskem učiteljišču predaval psiho-pedagoške predmete ter bil ravnatelj vzgojne posvetovalnice. Strokovno se je posvetil didaktičnemu reformiranju pouka slovenskega jezika in zgodovine ter premišljeno spreminjal temelje stare šole. Njegova bibliografija obsega več kot 600 enot. V svojih delih je poudarjal, da ima vsak narod, ne glede na številčnost, pravico in dolžnost ohraniti in negovati svoj jezik. Albert Žerjav se je rodil na današnji dan leta 1904 v Središču ob Dravi.
—-
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov