Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni
vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–
JOVAN HADŽI, zoolog svetovnega slovesa, znan zlasti po izvirnih prispevkih k preučevanju razvoja živalstva, je deloval najprej v Zagrebu, nato pa v Ljubljani. Tu je dosegel mednarodni ugled in pol stoletja plodno deloval za razvoj in napredek naravoslovja med Slovenci. Leta 1907 je doktoriral iz filozofije, jeseni istega leta pa še iz naravoslovja, kemije in geografije. 1920. leta je na nanovo ustanovljeni ljubljanski univerzi prevzel katedro za zoologijo in začel preučevati živalstvo v kraškem podzemlju in v alpskem gorstvu. Do 2. svetovne vojne je odkril več kot sto novih vrst in rodov, izdelal pa je tudi prvo zoogeografsko karto Jugoslavije. Dve desetletji je bil upravnik Inštituta za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki so ga pozneje poimenovali po njem.Zoolog Jovan Hadži se je rodil na današnji dan leta 1884 v Temišvaru v Romuniji.
—–
IVAN TOMEC je kot davčni uslužbenec delal v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Leta 1918 si je v Kamniku uredil astronomsko opazovalnico, od leta 1935 pa jo je imel v Ljubljani. Na osnovi dolgoletnih opazovanj Sonca je sklepal, da so geomagnetni pojavi, vremenske ujme in potresi na Zemlji v vzročni zvezi s številom njegovih peg, njihovo obsežnostjo in gibanjem. Objavil je veliko poljudnih člankov, nekaj strokovnih razprav in tri knjige. Ivan Tomec se je rodil na današnji dan leta 1880 v Fari na Blokah.
—–
Za razvoj študija rudarstva na ljubljanski univerzi je zelo pomemben rudarski in pravni strokovnjak IGO PEHANI. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Topuskem na Hrvaškem. Po študiju prava na Dunaju in rudarstva v Leobnu je bil najprej zaposlen v avstrijskih rudnikih, po prvi svetovni vojni pa v Hrastniku. Leta 1921 je postal honorarni predavatelj za rudarsko pravo na ljubljanski tehniški in pravni fakulteti, od leta 1929 pa je predaval tudi tehnično rudarstvo. S prihodom Iga Pehanija je rudarski oddelek razširil svojo pedagoško dejavnost z dveh nepopolnih kateder na pet temeljnih kateder študija rudarstva.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni
vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–
JOVAN HADŽI, zoolog svetovnega slovesa, znan zlasti po izvirnih prispevkih k preučevanju razvoja živalstva, je deloval najprej v Zagrebu, nato pa v Ljubljani. Tu je dosegel mednarodni ugled in pol stoletja plodno deloval za razvoj in napredek naravoslovja med Slovenci. Leta 1907 je doktoriral iz filozofije, jeseni istega leta pa še iz naravoslovja, kemije in geografije. 1920. leta je na nanovo ustanovljeni ljubljanski univerzi prevzel katedro za zoologijo in začel preučevati živalstvo v kraškem podzemlju in v alpskem gorstvu. Do 2. svetovne vojne je odkril več kot sto novih vrst in rodov, izdelal pa je tudi prvo zoogeografsko karto Jugoslavije. Dve desetletji je bil upravnik Inštituta za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki so ga pozneje poimenovali po njem.Zoolog Jovan Hadži se je rodil na današnji dan leta 1884 v Temišvaru v Romuniji.
—–
IVAN TOMEC je kot davčni uslužbenec delal v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Leta 1918 si je v Kamniku uredil astronomsko opazovalnico, od leta 1935 pa jo je imel v Ljubljani. Na osnovi dolgoletnih opazovanj Sonca je sklepal, da so geomagnetni pojavi, vremenske ujme in potresi na Zemlji v vzročni zvezi s številom njegovih peg, njihovo obsežnostjo in gibanjem. Objavil je veliko poljudnih člankov, nekaj strokovnih razprav in tri knjige. Ivan Tomec se je rodil na današnji dan leta 1880 v Fari na Blokah.
—–
Za razvoj študija rudarstva na ljubljanski univerzi je zelo pomemben rudarski in pravni strokovnjak IGO PEHANI. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Topuskem na Hrvaškem. Po študiju prava na Dunaju in rudarstva v Leobnu je bil najprej zaposlen v avstrijskih rudnikih, po prvi svetovni vojni pa v Hrastniku. Leta 1921 je postal honorarni predavatelj za rudarsko pravo na ljubljanski tehniški in pravni fakulteti, od leta 1929 pa je predaval tudi tehnično rudarstvo. S prihodom Iga Pehanija je rudarski oddelek razširil svojo pedagoško dejavnost z dveh nepopolnih kateder na pet temeljnih kateder študija rudarstva.
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov