Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.11.2016


Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni
vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–

JOVAN HADŽI, zoolog svetovnega slovesa, znan zlasti po izvirnih prispevkih k preučevanju razvoja živalstva, je deloval najprej v Zagrebu, nato pa v Ljubljani. Tu je dosegel mednarodni ugled in pol stoletja plodno deloval za razvoj in napredek naravoslovja med Slovenci. Leta 1907 je doktoriral iz filozofije, jeseni istega leta pa še iz naravoslovja, kemije in geografije. 1920. leta je na nanovo ustanovljeni ljubljanski univerzi prevzel katedro za zoologijo in začel preučevati živalstvo v kraškem podzemlju in v alpskem gorstvu. Do 2. svetovne vojne je odkril več kot sto novih vrst in rodov, izdelal pa je tudi prvo zoogeografsko karto Jugoslavije. Dve desetletji je bil upravnik Inštituta za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki so ga pozneje poimenovali po njem.Zoolog Jovan Hadži se je rodil na današnji dan leta 1884 v Temišvaru v Romuniji.
—–
IVAN TOMEC je kot davčni uslužbenec delal v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Leta 1918 si je v Kamniku uredil astronomsko opazovalnico, od leta 1935 pa jo je imel v Ljubljani. Na osnovi dolgoletnih opazovanj Sonca je sklepal, da so geomagnetni pojavi, vremenske ujme in potresi na Zemlji v vzročni zvezi s številom njegovih peg, njihovo obsežnostjo in gibanjem. Objavil je veliko poljudnih člankov, nekaj strokovnih razprav in tri knjige. Ivan Tomec se je rodil na današnji dan leta 1880 v Fari na Blokah.
—–
Za razvoj študija rudarstva na ljubljanski univerzi je zelo pomemben rudarski in pravni strokovnjak IGO PEHANI. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Topuskem na Hrvaškem. Po študiju prava na Dunaju in rudarstva v Leobnu je bil najprej zaposlen v avstrijskih rudnikih, po prvi svetovni vojni pa v Hrastniku. Leta 1921 je postal honorarni predavatelj za rudarsko pravo na ljubljanski tehniški in pravni fakulteti, od leta 1929 pa je predaval tudi tehnično rudarstvo. S prihodom Iga Pehanija je rudarski oddelek razširil svojo pedagoško dejavnost z dveh nepopolnih kateder na pet temeljnih kateder študija rudarstva.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.11.2016


Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni
vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–

JOVAN HADŽI, zoolog svetovnega slovesa, znan zlasti po izvirnih prispevkih k preučevanju razvoja živalstva, je deloval najprej v Zagrebu, nato pa v Ljubljani. Tu je dosegel mednarodni ugled in pol stoletja plodno deloval za razvoj in napredek naravoslovja med Slovenci. Leta 1907 je doktoriral iz filozofije, jeseni istega leta pa še iz naravoslovja, kemije in geografije. 1920. leta je na nanovo ustanovljeni ljubljanski univerzi prevzel katedro za zoologijo in začel preučevati živalstvo v kraškem podzemlju in v alpskem gorstvu. Do 2. svetovne vojne je odkril več kot sto novih vrst in rodov, izdelal pa je tudi prvo zoogeografsko karto Jugoslavije. Dve desetletji je bil upravnik Inštituta za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki so ga pozneje poimenovali po njem.Zoolog Jovan Hadži se je rodil na današnji dan leta 1884 v Temišvaru v Romuniji.
—–
IVAN TOMEC je kot davčni uslužbenec delal v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Leta 1918 si je v Kamniku uredil astronomsko opazovalnico, od leta 1935 pa jo je imel v Ljubljani. Na osnovi dolgoletnih opazovanj Sonca je sklepal, da so geomagnetni pojavi, vremenske ujme in potresi na Zemlji v vzročni zvezi s številom njegovih peg, njihovo obsežnostjo in gibanjem. Objavil je veliko poljudnih člankov, nekaj strokovnih razprav in tri knjige. Ivan Tomec se je rodil na današnji dan leta 1880 v Fari na Blokah.
—–
Za razvoj študija rudarstva na ljubljanski univerzi je zelo pomemben rudarski in pravni strokovnjak IGO PEHANI. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Topuskem na Hrvaškem. Po študiju prava na Dunaju in rudarstva v Leobnu je bil najprej zaposlen v avstrijskih rudnikih, po prvi svetovni vojni pa v Hrastniku. Leta 1921 je postal honorarni predavatelj za rudarsko pravo na ljubljanski tehniški in pravni fakulteti, od leta 1929 pa je predaval tudi tehnično rudarstvo. S prihodom Iga Pehanija je rudarski oddelek razširil svojo pedagoško dejavnost z dveh nepopolnih kateder na pet temeljnih kateder študija rudarstva.


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov