Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.11.2016


Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni
vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–

JOVAN HADŽI, zoolog svetovnega slovesa, znan zlasti po izvirnih prispevkih k preučevanju razvoja živalstva, je deloval najprej v Zagrebu, nato pa v Ljubljani. Tu je dosegel mednarodni ugled in pol stoletja plodno deloval za razvoj in napredek naravoslovja med Slovenci. Leta 1907 je doktoriral iz filozofije, jeseni istega leta pa še iz naravoslovja, kemije in geografije. 1920. leta je na nanovo ustanovljeni ljubljanski univerzi prevzel katedro za zoologijo in začel preučevati živalstvo v kraškem podzemlju in v alpskem gorstvu. Do 2. svetovne vojne je odkril več kot sto novih vrst in rodov, izdelal pa je tudi prvo zoogeografsko karto Jugoslavije. Dve desetletji je bil upravnik Inštituta za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki so ga pozneje poimenovali po njem.Zoolog Jovan Hadži se je rodil na današnji dan leta 1884 v Temišvaru v Romuniji.
—–
IVAN TOMEC je kot davčni uslužbenec delal v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Leta 1918 si je v Kamniku uredil astronomsko opazovalnico, od leta 1935 pa jo je imel v Ljubljani. Na osnovi dolgoletnih opazovanj Sonca je sklepal, da so geomagnetni pojavi, vremenske ujme in potresi na Zemlji v vzročni zvezi s številom njegovih peg, njihovo obsežnostjo in gibanjem. Objavil je veliko poljudnih člankov, nekaj strokovnih razprav in tri knjige. Ivan Tomec se je rodil na današnji dan leta 1880 v Fari na Blokah.
—–
Za razvoj študija rudarstva na ljubljanski univerzi je zelo pomemben rudarski in pravni strokovnjak IGO PEHANI. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Topuskem na Hrvaškem. Po študiju prava na Dunaju in rudarstva v Leobnu je bil najprej zaposlen v avstrijskih rudnikih, po prvi svetovni vojni pa v Hrastniku. Leta 1921 je postal honorarni predavatelj za rudarsko pravo na ljubljanski tehniški in pravni fakulteti, od leta 1929 pa je predaval tudi tehnično rudarstvo. S prihodom Iga Pehanija je rudarski oddelek razširil svojo pedagoško dejavnost z dveh nepopolnih kateder na pet temeljnih kateder študija rudarstva.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.11.2016


Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni
vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–

JOVAN HADŽI, zoolog svetovnega slovesa, znan zlasti po izvirnih prispevkih k preučevanju razvoja živalstva, je deloval najprej v Zagrebu, nato pa v Ljubljani. Tu je dosegel mednarodni ugled in pol stoletja plodno deloval za razvoj in napredek naravoslovja med Slovenci. Leta 1907 je doktoriral iz filozofije, jeseni istega leta pa še iz naravoslovja, kemije in geografije. 1920. leta je na nanovo ustanovljeni ljubljanski univerzi prevzel katedro za zoologijo in začel preučevati živalstvo v kraškem podzemlju in v alpskem gorstvu. Do 2. svetovne vojne je odkril več kot sto novih vrst in rodov, izdelal pa je tudi prvo zoogeografsko karto Jugoslavije. Dve desetletji je bil upravnik Inštituta za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki so ga pozneje poimenovali po njem.Zoolog Jovan Hadži se je rodil na današnji dan leta 1884 v Temišvaru v Romuniji.
—–
IVAN TOMEC je kot davčni uslužbenec delal v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Leta 1918 si je v Kamniku uredil astronomsko opazovalnico, od leta 1935 pa jo je imel v Ljubljani. Na osnovi dolgoletnih opazovanj Sonca je sklepal, da so geomagnetni pojavi, vremenske ujme in potresi na Zemlji v vzročni zvezi s številom njegovih peg, njihovo obsežnostjo in gibanjem. Objavil je veliko poljudnih člankov, nekaj strokovnih razprav in tri knjige. Ivan Tomec se je rodil na današnji dan leta 1880 v Fari na Blokah.
—–
Za razvoj študija rudarstva na ljubljanski univerzi je zelo pomemben rudarski in pravni strokovnjak IGO PEHANI. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Topuskem na Hrvaškem. Po študiju prava na Dunaju in rudarstva v Leobnu je bil najprej zaposlen v avstrijskih rudnikih, po prvi svetovni vojni pa v Hrastniku. Leta 1921 je postal honorarni predavatelj za rudarsko pravo na ljubljanski tehniški in pravni fakulteti, od leta 1929 pa je predaval tudi tehnično rudarstvo. S prihodom Iga Pehanija je rudarski oddelek razširil svojo pedagoško dejavnost z dveh nepopolnih kateder na pet temeljnih kateder študija rudarstva.


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov