Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRAN TOMINŠEK je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 31 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Mozirju.
—–
Škof, teolog, pisatelj, pesnik in pedagog ANTON MARTIN SLOMŠEK je bil leta 1824 posvečen za duhovnika, dve desetletji pozneje pa imenovan za lavantinskega škofa. Svoje delo je namenil predvsem obnovi verskega življenja. Izhodišča prizadevanj za duhovno, moralno, versko, kulturno in narodnostno prenovo škofije je jasno opredelil z rekom: “Prava vera vam bodi luč, materin jezik pa ključ do zveličavne omike!” V verski in narodni prerod je vključil tudi literarno in založniško dejavnost, z izdajanjem svojih pridig v slovenščini pa je duhovnikom dajal praktične dušnopastirske pripomočke.
Zelo obsežen je tudi njegov pedagoški in literarni opus. Poseben pomen ima čitanka “Bláže in Nežica v nedelski šoli”, napisana leta 1842. Dolgo je veljala za najbolj priljubljen slovenski učbenik. Septembra leta 1999 je papež Janez Pavel II. ob svojem drugem obisku v Mariboru Antona Martina Slomška kot prvega Slovenca razglasil za blaženega. Postal je zavetnik učiteljev, vzgojiteljev, katehetov in kmetov.
Anton Martin Slomšek se je rodil na današnji dan leta 1800 v Slómih pri Pónikvi.
—–
Publicist, politik, založnik in urednik ANDREJ GABRŠČEK se je rodil na današnji dan leta 1864 v Kobaridu. Od leta 1889 je v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924.
—–
Gledališki in filmski igralec DANILO TURK se je v Trstu izšolal za mizarja, se zaradi fašističnega pritiska leta 1930 izselil v Jugoslavijo ter se v Mariboru pridružil gledališču. Obiskoval je Kovičeve in Skrbinškove gledališke
tečaje ter začel nastopati v dramah, operah in operetah. Leta 1943 se je priključil partizanom in bil med drugim vodja propagandnega odseka in organizator gledališke skupine 14. divizije na osvobojenem ozemlju Bele Krajine. Igralsko skupino je ustanovil tudi v Planini pri Cerknem ter z njo nastopal po Primorski, Beneški Sloveniji in Reziji. Po vojni je do 1972. leta v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu odigral več kot 70 vlog, pri filmu okoli 90, sodeloval pa je tudi pri radiu in televiziji. S svojo mogočno postavo se je odrsko najbolje izražal v predstavah z naturalističnimi režijskimi prijemi. Danilo Turk Joco se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRAN TOMINŠEK je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 31 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Mozirju.
—–
Škof, teolog, pisatelj, pesnik in pedagog ANTON MARTIN SLOMŠEK je bil leta 1824 posvečen za duhovnika, dve desetletji pozneje pa imenovan za lavantinskega škofa. Svoje delo je namenil predvsem obnovi verskega življenja. Izhodišča prizadevanj za duhovno, moralno, versko, kulturno in narodnostno prenovo škofije je jasno opredelil z rekom: “Prava vera vam bodi luč, materin jezik pa ključ do zveličavne omike!” V verski in narodni prerod je vključil tudi literarno in založniško dejavnost, z izdajanjem svojih pridig v slovenščini pa je duhovnikom dajal praktične dušnopastirske pripomočke.
Zelo obsežen je tudi njegov pedagoški in literarni opus. Poseben pomen ima čitanka “Bláže in Nežica v nedelski šoli”, napisana leta 1842. Dolgo je veljala za najbolj priljubljen slovenski učbenik. Septembra leta 1999 je papež Janez Pavel II. ob svojem drugem obisku v Mariboru Antona Martina Slomška kot prvega Slovenca razglasil za blaženega. Postal je zavetnik učiteljev, vzgojiteljev, katehetov in kmetov.
Anton Martin Slomšek se je rodil na današnji dan leta 1800 v Slómih pri Pónikvi.
—–
Publicist, politik, založnik in urednik ANDREJ GABRŠČEK se je rodil na današnji dan leta 1864 v Kobaridu. Od leta 1889 je v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924.
—–
Gledališki in filmski igralec DANILO TURK se je v Trstu izšolal za mizarja, se zaradi fašističnega pritiska leta 1930 izselil v Jugoslavijo ter se v Mariboru pridružil gledališču. Obiskoval je Kovičeve in Skrbinškove gledališke
tečaje ter začel nastopati v dramah, operah in operetah. Leta 1943 se je priključil partizanom in bil med drugim vodja propagandnega odseka in organizator gledališke skupine 14. divizije na osvobojenem ozemlju Bele Krajine. Igralsko skupino je ustanovil tudi v Planini pri Cerknem ter z njo nastopal po Primorski, Beneški Sloveniji in Reziji. Po vojni je do 1972. leta v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu odigral več kot 70 vlog, pri filmu okoli 90, sodeloval pa je tudi pri radiu in televiziji. S svojo mogočno postavo se je odrsko najbolje izražal v predstavah z naturalističnimi režijskimi prijemi. Danilo Turk Joco se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov