Na današnji dan leta 1901 je avstrijski minister za uk vitez Hartel poslancem ljubljanskega občinskega sveta, ki jih je vodil župan Ivan Hribar,  obljubil podporo za mlade učenjake, ki bi se bili pripravljeni posvetiti profesorski karieri na bodoči ljubljanski univerzi. To je bil najpomembnejši dosežek dolgotrajnih prizadevanj za slovensko visoko šolstvo v habsburški monarhiji, vendar pa je moralo miniti še 18 let, preden je Slovenija dobila  prvo visokošolsko ustanovo.

—–

Slikar  FRANCE  GODEC  je študiral na Umetnostni šoli v Ljubljani in Umetniški akademiji v Zagrebu, po vrnitvi pa se je izpopolnjeval pri naših priznanih impresionistih. Sicer se je že zgodaj seznanil tudi z modernim slikarstvom, toda kot ljubitelj narave se je posvetil predvsem upodabljanju slovenske pokrajine. V gvaših in olju je poetično ohranjal značilnosti pokrajine, od preprostih kmečkih hiš in kozolcev do mlinov in žag, od kraške pokrajine do planinskega sveta. Znamenite so tudi njegove upodobitve železničarskega in gledališkega življenja ter slikoviti gvaši s tržnic naših mest in naselij. France Godec se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.

—–

Le okoli devetsto znamenitosti z vse zemeljske oble je vpisanih na seznam svetovne dediščine pri Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, in te so seveda pod posebno zaščito. Na tem spisku so tudi slovenske Škocjanske jame, kraške podzemne votline, ki jih je izoblikovala notranjska reka Reka. Kot naravni spomenik so jih v  Unescov seznam vpisali na današnji dan pred 30-imi leti. Takó so postale vrednota, ki jo priznava ves svet, država pa je dolžna storiti vse, da to naravno znamenitost ohrani in zavaruje.

Škocjanskim jamam so se na seznamu svetovne kulturne dediščine leta 2011 pridružila še približno 4500 let stara kolišča na ljubljanskem Barju – prazgodovinske naselbine na obrobju Barja, ki je sicer eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Na seznamu so zastopana z dvema lokacijama pri Igu in s svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.

Sicer pa je spomladi leta 2002 ekipa arheologov na ljubljanskem Barju našla tudi leseno kolo z osjo.  Izdelano je iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov je pripadalo prazgodovinskemu dvokolesnemu vozu, njegovo starost pa so ocenili na približno 5150 let in velja za nastarejše znano leseno kolo z osjo na svetu. Razstavljen je v Mestnem muzeju v Ljubljani.

—–

Prva, šest kilometrov dolga podzemna železnica je v Evropi začela obratovati januarja leta 1863 v Londonu. Sprva so vlekle vlake parne lokomotive, da pa bi se  izognili neprijetnemu dimu, so leta 1890 v angleški metropoli pod zemljo začeli voziti električni vlaki. V celinski Evropi je londonskemu zgledu prva sledila  Budimpešta: ob tisočletnici prihoda Madžarov na njihovo današnje ozemlje je cesar Franc Jožef I. na današnji dan pred 120-imi leti odprl štiri kilometre električne podzemne železnice, ki deluje še zdaj. Štiri leta zatem je dobil prvih deset kilometrov »metroja« Pariz, nato pa se je podzemna železnica počasi razširila tudi v druga mesta po svetu. Danes ima najbolj razvejen sistem New York: več kot petsto kilometrov prog in kakih 450 postaj.