Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

02.12.2016


FRANC GRAFENAUER je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Franc Grafenauer se je rodil na današnji dan leta 1860 v Mostah na Koroškem.

—–

Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Trstu rodila pesnica, pripovednica, dramatičarka in publicistka  MARICA  GREGORČIČ  STEPANČIČ. Učiteljevala je v Trstu in okolici. Svoje leposlovne prispevke, pesmi in članke o narodnostnem boju primorskih Slovencev je objavljala v vrsti revij in časopisov. Najzanimivejša so njena potopisna dela. Prepotovala je namreč vso Evropo razen Rusije. Marica Gregorčič Stepančič je napisala tudi dramo “Zâgorski biser”, zgodovinsko delo, ki predstavlja motiv Veronike Deseniške.

—–

Do burnega leta 1848, “pomladi narodov”, je Avstriji vladal cesar Ferdinand I. Habsburški; zaradi hude bolezni pa se je moral odpovedati prestolu v korist 18-letnega nečaka Franca Jožefa I.; ta je prevzel oblast na današnji dan leta 1848; od leta 1867 je bil tudi ogrski kralj. Vladal je v času, ko je Avstrija začela izgubljati položaj velesile v Evropi in tudi ozemlje. Bojeval se je za prevlado v Italiji in Nemčiji, vendar je izgubil Lombardijo in Benečijo.

Leta 1878 je okupiral Bosno in Hercegovino in skušal prodreti na Balkan. Vztrajal je pri dinastični ureditvi države in ni popuščal vplivu nacionalnih gibanj, to pa je bilo za usodo monarhije odločilno. Osebno je bil konservativen, podpiral pa je gospodarski in kulturni razvoj države. V slovenskih krajih je bil večkrat, zadnjič 1895 po ljubljanskem potresu.

Za to njegovo skrb ob hudi naravni nesreči so mu Ljubljančani ob deseti obletnici potresa sklenili postaviti spomenik, a zaradi zapletov glede lokacije so ga odkrili šele na današnji dan leta 1908, ko so slovesno proslavljali 60. obletnico cesarjevega vladanja;  avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. je sicer vladal kar 68 let. Njegov doprsni kip in druge plastike na spomeniku je upodobil kipar Svetoslav Peruzzi. Vladarjeva bista je na podstavku v parku pred ljubljanskim sodiščem stala do leta 1918, potem so jo po razpadu Avstro-Ogrske zamenjali z doprsnim kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, delom kiparja Tineta Kosa.

—–

Gradbeniku in strokovnjaku za promet  VLASTU  ZEMLJIČU  je študij gradbeništva onemogočil začetek druge svetovne vojne. S starši je bil izseljen na Hrvaško in  tam se je pozneje pridružil partizanom. Po vojni je študij končal ter odšel na Tehniško visoko šolo v Karlsruhe v Nemčiji. Tam si je kot mlad raziskovalec nabiral prva znanja o prometu, pozneje pa se je izpopolnjeval tudi na več univerzah v Združenih državah Amerike. Po doktoratu leta 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja na Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v Ljubljani

Med prvimi v Sloveniji je zaznal pomembnost ekologije in ohranjanja zdravega okolja in v tem duhu sodeloval pri vseh velikih prometnih projektih. Vodilo so mu bile predvsem prometna varnost, strokovne tehnične rešitve, estetika in usklajenost s pokrajino. Med drugim je bil pobudnik, soustanovitelj in nato do upokojitve vodja Prometno-tehničnega inštituta. Vlasto Zemljič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Solčavi.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

02.12.2016


FRANC GRAFENAUER je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Franc Grafenauer se je rodil na današnji dan leta 1860 v Mostah na Koroškem.

—–

Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Trstu rodila pesnica, pripovednica, dramatičarka in publicistka  MARICA  GREGORČIČ  STEPANČIČ. Učiteljevala je v Trstu in okolici. Svoje leposlovne prispevke, pesmi in članke o narodnostnem boju primorskih Slovencev je objavljala v vrsti revij in časopisov. Najzanimivejša so njena potopisna dela. Prepotovala je namreč vso Evropo razen Rusije. Marica Gregorčič Stepančič je napisala tudi dramo “Zâgorski biser”, zgodovinsko delo, ki predstavlja motiv Veronike Deseniške.

—–

Do burnega leta 1848, “pomladi narodov”, je Avstriji vladal cesar Ferdinand I. Habsburški; zaradi hude bolezni pa se je moral odpovedati prestolu v korist 18-letnega nečaka Franca Jožefa I.; ta je prevzel oblast na današnji dan leta 1848; od leta 1867 je bil tudi ogrski kralj. Vladal je v času, ko je Avstrija začela izgubljati položaj velesile v Evropi in tudi ozemlje. Bojeval se je za prevlado v Italiji in Nemčiji, vendar je izgubil Lombardijo in Benečijo.

Leta 1878 je okupiral Bosno in Hercegovino in skušal prodreti na Balkan. Vztrajal je pri dinastični ureditvi države in ni popuščal vplivu nacionalnih gibanj, to pa je bilo za usodo monarhije odločilno. Osebno je bil konservativen, podpiral pa je gospodarski in kulturni razvoj države. V slovenskih krajih je bil večkrat, zadnjič 1895 po ljubljanskem potresu.

Za to njegovo skrb ob hudi naravni nesreči so mu Ljubljančani ob deseti obletnici potresa sklenili postaviti spomenik, a zaradi zapletov glede lokacije so ga odkrili šele na današnji dan leta 1908, ko so slovesno proslavljali 60. obletnico cesarjevega vladanja;  avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. je sicer vladal kar 68 let. Njegov doprsni kip in druge plastike na spomeniku je upodobil kipar Svetoslav Peruzzi. Vladarjeva bista je na podstavku v parku pred ljubljanskim sodiščem stala do leta 1918, potem so jo po razpadu Avstro-Ogrske zamenjali z doprsnim kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, delom kiparja Tineta Kosa.

—–

Gradbeniku in strokovnjaku za promet  VLASTU  ZEMLJIČU  je študij gradbeništva onemogočil začetek druge svetovne vojne. S starši je bil izseljen na Hrvaško in  tam se je pozneje pridružil partizanom. Po vojni je študij končal ter odšel na Tehniško visoko šolo v Karlsruhe v Nemčiji. Tam si je kot mlad raziskovalec nabiral prva znanja o prometu, pozneje pa se je izpopolnjeval tudi na več univerzah v Združenih državah Amerike. Po doktoratu leta 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja na Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v Ljubljani

Med prvimi v Sloveniji je zaznal pomembnost ekologije in ohranjanja zdravega okolja in v tem duhu sodeloval pri vseh velikih prometnih projektih. Vodilo so mu bile predvsem prometna varnost, strokovne tehnične rešitve, estetika in usklajenost s pokrajino. Med drugim je bil pobudnik, soustanovitelj in nato do upokojitve vodja Prometno-tehničnega inštituta. Vlasto Zemljič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Solčavi.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov