Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.12.2016


Na današnji dan leta 1888 se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.

—–

Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.

—-

Arheologinja  LJUDMILA  PLESNIČAR  GEC  je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.

Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.

—–

Ameriškega  pevca  zabavne  glasbe  in  filmskega  igralca  FRANKA  SINATRO  je leta 1939 kot obetavnega pevca v svoj jazzovski orkester povabil Harry James; poslej je nastopal z njim in nato z orkestrom Tommyja Dorseya. Ob koncu druge svetovne vojne je Združenih državah Amerike postal znan po nastopanju v radijskem šovu “Your hit parade”, pozneje pa je s prijetnim ležernim petjem in s pretanjenim občutkom za swing posnel vrsto uspešnic, ki so obkrožile svet Bil je tudi priljubljen filmski igralec; njegove pomembnejše vloge so bile v filmih Od tod do večnosti, Mož z zlato roko, Nekateri so pritekli in Detektiv. Frank Sinatra se je rodil na današnji dan pred sto leti v New Yerseyju v Združenih državah Amerike.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.12.2016


Na današnji dan leta 1888 se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.

—–

Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.

—-

Arheologinja  LJUDMILA  PLESNIČAR  GEC  je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.

Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.

—–

Ameriškega  pevca  zabavne  glasbe  in  filmskega  igralca  FRANKA  SINATRO  je leta 1939 kot obetavnega pevca v svoj jazzovski orkester povabil Harry James; poslej je nastopal z njim in nato z orkestrom Tommyja Dorseya. Ob koncu druge svetovne vojne je Združenih državah Amerike postal znan po nastopanju v radijskem šovu “Your hit parade”, pozneje pa je s prijetnim ležernim petjem in s pretanjenim občutkom za swing posnel vrsto uspešnic, ki so obkrožile svet Bil je tudi priljubljen filmski igralec; njegove pomembnejše vloge so bile v filmih Od tod do večnosti, Mož z zlato roko, Nekateri so pritekli in Detektiv. Frank Sinatra se je rodil na današnji dan pred sto leti v New Yerseyju v Združenih državah Amerike.


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


20.08.2022

Na današnji dan 20. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.08.2022

12. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.08.2022

Na današnji dan, 11. avgust

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


Stran 40 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov