Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1888 se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.
—–
Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.
—-
Arheologinja LJUDMILA PLESNIČAR GEC je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.
Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.
—–
Ameriškega pevca zabavne glasbe in filmskega igralca FRANKA SINATRO je leta 1939 kot obetavnega pevca v svoj jazzovski orkester povabil Harry James; poslej je nastopal z njim in nato z orkestrom Tommyja Dorseya. Ob koncu druge svetovne vojne je Združenih državah Amerike postal znan po nastopanju v radijskem šovu “Your hit parade”, pozneje pa je s prijetnim ležernim petjem in s pretanjenim občutkom za swing posnel vrsto uspešnic, ki so obkrožile svet Bil je tudi priljubljen filmski igralec; njegove pomembnejše vloge so bile v filmih Od tod do večnosti, Mož z zlato roko, Nekateri so pritekli in Detektiv. Frank Sinatra se je rodil na današnji dan pred sto leti v New Yerseyju v Združenih državah Amerike.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1888 se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.
—–
Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.
—-
Arheologinja LJUDMILA PLESNIČAR GEC je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.
Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.
—–
Ameriškega pevca zabavne glasbe in filmskega igralca FRANKA SINATRO je leta 1939 kot obetavnega pevca v svoj jazzovski orkester povabil Harry James; poslej je nastopal z njim in nato z orkestrom Tommyja Dorseya. Ob koncu druge svetovne vojne je Združenih državah Amerike postal znan po nastopanju v radijskem šovu “Your hit parade”, pozneje pa je s prijetnim ležernim petjem in s pretanjenim občutkom za swing posnel vrsto uspešnic, ki so obkrožile svet Bil je tudi priljubljen filmski igralec; njegove pomembnejše vloge so bile v filmih Od tod do večnosti, Mož z zlato roko, Nekateri so pritekli in Detektiv. Frank Sinatra se je rodil na današnji dan pred sto leti v New Yerseyju v Združenih državah Amerike.
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov