Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1888 se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.
—–
Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.
—-
Arheologinja LJUDMILA PLESNIČAR GEC je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.
Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.
—–
Ameriškega pevca zabavne glasbe in filmskega igralca FRANKA SINATRO je leta 1939 kot obetavnega pevca v svoj jazzovski orkester povabil Harry James; poslej je nastopal z njim in nato z orkestrom Tommyja Dorseya. Ob koncu druge svetovne vojne je Združenih državah Amerike postal znan po nastopanju v radijskem šovu “Your hit parade”, pozneje pa je s prijetnim ležernim petjem in s pretanjenim občutkom za swing posnel vrsto uspešnic, ki so obkrožile svet Bil je tudi priljubljen filmski igralec; njegove pomembnejše vloge so bile v filmih Od tod do večnosti, Mož z zlato roko, Nekateri so pritekli in Detektiv. Frank Sinatra se je rodil na današnji dan pred sto leti v New Yerseyju v Združenih državah Amerike.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1888 se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.
—–
Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.
—-
Arheologinja LJUDMILA PLESNIČAR GEC je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.
Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.
—–
Ameriškega pevca zabavne glasbe in filmskega igralca FRANKA SINATRO je leta 1939 kot obetavnega pevca v svoj jazzovski orkester povabil Harry James; poslej je nastopal z njim in nato z orkestrom Tommyja Dorseya. Ob koncu druge svetovne vojne je Združenih državah Amerike postal znan po nastopanju v radijskem šovu “Your hit parade”, pozneje pa je s prijetnim ležernim petjem in s pretanjenim občutkom za swing posnel vrsto uspešnic, ki so obkrožile svet Bil je tudi priljubljen filmski igralec; njegove pomembnejše vloge so bile v filmih Od tod do večnosti, Mož z zlato roko, Nekateri so pritekli in Detektiv. Frank Sinatra se je rodil na današnji dan pred sto leti v New Yerseyju v Združenih državah Amerike.
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Neveljaven email naslov