Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.12.2016


 Na današnji dan leta 1785 se je v Idriji rodila  EVA  LUCIJA  CECILIJA  VIKTORIJA  EMILIJA  KRAUS,  dolgoletna bolj ali manj diskretna spremljevalka  Napoleona Bonaparteja. Leta 1805 sta se spoznala na Dunaju; menda se je francoski cesar z brhko Idrijčanko celo na skrivaj poročil, vsekakor pa jo je povzdignil v baronico Wolfsberško. Odtlej je Napoleona vse do leta 1814, ko se je prvič odpovedal prestolu, spremljala na vseh njegovih potovanjih. Pozneje se je poročila z dvornim odvetnikom, a zakon je kmalu propadel. Njen življenjski slog je bil malce čudaški: redila je namreč najrazličnejše živali, predvsem pse, konje, papige, pave, mačke in opice, zato je kmalu dobila vzdevek »hundgräfin« – pasja grofica. Napoleonova spremljevalka baronica Emilija Kraus je v revščini umrla leta 1845.

—–

Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura naposled odobrila tisk Poezij doktorja Franceta Prešerna, prepovedala pa je objavo Zdravljice. Prešernove pesmi so tako izšle na današnji dan pred 170-imi leti in ta datum je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je  20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.

—–

Najpomembnejše gledališko delo Antona Tomaža Linharta je komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Besedilo ni le prost prevod, ampak samostojna predelava in podomačitev dela »Figarova svadba« francoskega dramatika de Beaumarchaisa. Ker je ta v svoji komediji z duhovitimi šalami švrkal aristokratske privilegije   in   opozarjal   na   zdravo   pamet   preprostih   ljudi,   je   v   Parizu Beaumarchaisova igra čakala na uprizoritev šest let, na Dunaju pa je predstavo prepovedal sam cesar.

V »Matičku« je Linhart ohranil tipične lastnosti razsvetljensko-rokokojskega izvirnika, vendar ga je skrajšal, zmanjšal število oseb, dogajanje postavil na Gorenjsko in temu primerno spremenil socialne profile oseb, zlasti Matička. Najizvirnejši Linhartovi prizori prikazujejo odnos takratne birokracije do kmetov in slovenščine, posebno živ pa je tudi z gorenjščino obarvan jezik. Komedijo so začeli na amaterskih odrih uprizarjati v začetku leta 1848, decembra leta 1898 so jo uprizorili v novem Deželnem gledališčo v Ljubljani.

Najpomembnejša uprizoritev pred drugo svetovno vojno pa je bila na današnji dan leta 1934 v režiji Branka Gavelle in s prvimi igralci tedanje ljubljanske Drame: Ivanom Levarjem, Marijo Nablocko, Mihaelo Šaričevo in Modestom Sancinom. Režiser Gavella, ki je pred tem uprizoril že Beaumarhaisovo komedijo in Mozartovo opero o Figaru, je Linhartovo delo zelo cenil in tako pred 82-imi leti pripravil prvo umetniško neoporečno uprizoritev komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.12.2016


 Na današnji dan leta 1785 se je v Idriji rodila  EVA  LUCIJA  CECILIJA  VIKTORIJA  EMILIJA  KRAUS,  dolgoletna bolj ali manj diskretna spremljevalka  Napoleona Bonaparteja. Leta 1805 sta se spoznala na Dunaju; menda se je francoski cesar z brhko Idrijčanko celo na skrivaj poročil, vsekakor pa jo je povzdignil v baronico Wolfsberško. Odtlej je Napoleona vse do leta 1814, ko se je prvič odpovedal prestolu, spremljala na vseh njegovih potovanjih. Pozneje se je poročila z dvornim odvetnikom, a zakon je kmalu propadel. Njen življenjski slog je bil malce čudaški: redila je namreč najrazličnejše živali, predvsem pse, konje, papige, pave, mačke in opice, zato je kmalu dobila vzdevek »hundgräfin« – pasja grofica. Napoleonova spremljevalka baronica Emilija Kraus je v revščini umrla leta 1845.

—–

Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura naposled odobrila tisk Poezij doktorja Franceta Prešerna, prepovedala pa je objavo Zdravljice. Prešernove pesmi so tako izšle na današnji dan pred 170-imi leti in ta datum je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je  20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.

—–

Najpomembnejše gledališko delo Antona Tomaža Linharta je komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Besedilo ni le prost prevod, ampak samostojna predelava in podomačitev dela »Figarova svadba« francoskega dramatika de Beaumarchaisa. Ker je ta v svoji komediji z duhovitimi šalami švrkal aristokratske privilegije   in   opozarjal   na   zdravo   pamet   preprostih   ljudi,   je   v   Parizu Beaumarchaisova igra čakala na uprizoritev šest let, na Dunaju pa je predstavo prepovedal sam cesar.

V »Matičku« je Linhart ohranil tipične lastnosti razsvetljensko-rokokojskega izvirnika, vendar ga je skrajšal, zmanjšal število oseb, dogajanje postavil na Gorenjsko in temu primerno spremenil socialne profile oseb, zlasti Matička. Najizvirnejši Linhartovi prizori prikazujejo odnos takratne birokracije do kmetov in slovenščine, posebno živ pa je tudi z gorenjščino obarvan jezik. Komedijo so začeli na amaterskih odrih uprizarjati v začetku leta 1848, decembra leta 1898 so jo uprizorili v novem Deželnem gledališčo v Ljubljani.

Najpomembnejša uprizoritev pred drugo svetovno vojno pa je bila na današnji dan leta 1934 v režiji Branka Gavelle in s prvimi igralci tedanje ljubljanske Drame: Ivanom Levarjem, Marijo Nablocko, Mihaelo Šaričevo in Modestom Sancinom. Režiser Gavella, ki je pred tem uprizoril že Beaumarhaisovo komedijo in Mozartovo opero o Figaru, je Linhartovo delo zelo cenil in tako pred 82-imi leti pripravil prvo umetniško neoporečno uprizoritev komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

7. september - Matej Tominc (1790) in prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

6. september - Bazoviške žrtve (1930)

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

5. september - izenačenje svetovnega rekorda v Celju (1964)

»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

4. september - sprememba meja in sedeža Lavantinske škofije (1859)

O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

3. september - Marjan Ciglič (1924) avtor izjemne fotografske dediščine

Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.09.2024

Graški nobelovec rojen v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.08.2024

2. september - cerkvenoupravna pripadnost župnije Razkrižje (1994)

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

1. september - Marko Župančič (1914) arhitektov pečat v Trbovljah

Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

31. avgust - s pomočjo slovenskih partizanov iz vojnega ujetništva (1944)

Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

30. avgust - Danilo Pokorn (1924) pravnik in muzikolog

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

29. avgust - pilot Savo Poljanec - junak slovaške vstaje (1944)

Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

28. avgust - Črnomelj in Metlika dodeljena Dravski banovini (1931)

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

27. avgust - Angela Piskernik (1886) prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

26. avgust - prvič živa TV slika z vrha Triglava (1978)

Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.08.2024

25. avgust - Vlado Sruk (1934) filozofovo razumevanje političnega dogajanja

»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

24. avgust - Ludvik Zorzut (1892) planinec, književnik in muzealec

Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.08.2024

23.avgust - prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava (1964)

Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.08.2024

22. avgust - Jernej Glančnik (1844) začetnik slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 4 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov