Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1785 se je v Idriji rodila EVA LUCIJA CECILIJA VIKTORIJA EMILIJA KRAUS, dolgoletna bolj ali manj diskretna spremljevalka Napoleona Bonaparteja. Leta 1805 sta se spoznala na Dunaju; menda se je francoski cesar z brhko Idrijčanko celo na skrivaj poročil, vsekakor pa jo je povzdignil v baronico Wolfsberško. Odtlej je Napoleona vse do leta 1814, ko se je prvič odpovedal prestolu, spremljala na vseh njegovih potovanjih. Pozneje se je poročila z dvornim odvetnikom, a zakon je kmalu propadel. Njen življenjski slog je bil malce čudaški: redila je namreč najrazličnejše živali, predvsem pse, konje, papige, pave, mačke in opice, zato je kmalu dobila vzdevek »hundgräfin« – pasja grofica. Napoleonova spremljevalka baronica Emilija Kraus je v revščini umrla leta 1845.
—–
Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura naposled odobrila tisk Poezij doktorja Franceta Prešerna, prepovedala pa je objavo Zdravljice. Prešernove pesmi so tako izšle na današnji dan pred 170-imi leti in ta datum je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je 20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.
—–
Najpomembnejše gledališko delo Antona Tomaža Linharta je komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Besedilo ni le prost prevod, ampak samostojna predelava in podomačitev dela »Figarova svadba« francoskega dramatika de Beaumarchaisa. Ker je ta v svoji komediji z duhovitimi šalami švrkal aristokratske privilegije in opozarjal na zdravo pamet preprostih ljudi, je v Parizu Beaumarchaisova igra čakala na uprizoritev šest let, na Dunaju pa je predstavo prepovedal sam cesar.
V »Matičku« je Linhart ohranil tipične lastnosti razsvetljensko-rokokojskega izvirnika, vendar ga je skrajšal, zmanjšal število oseb, dogajanje postavil na Gorenjsko in temu primerno spremenil socialne profile oseb, zlasti Matička. Najizvirnejši Linhartovi prizori prikazujejo odnos takratne birokracije do kmetov in slovenščine, posebno živ pa je tudi z gorenjščino obarvan jezik. Komedijo so začeli na amaterskih odrih uprizarjati v začetku leta 1848, decembra leta 1898 so jo uprizorili v novem Deželnem gledališčo v Ljubljani.
Najpomembnejša uprizoritev pred drugo svetovno vojno pa je bila na današnji dan leta 1934 v režiji Branka Gavelle in s prvimi igralci tedanje ljubljanske Drame: Ivanom Levarjem, Marijo Nablocko, Mihaelo Šaričevo in Modestom Sancinom. Režiser Gavella, ki je pred tem uprizoril že Beaumarhaisovo komedijo in Mozartovo opero o Figaru, je Linhartovo delo zelo cenil in tako pred 82-imi leti pripravil prvo umetniško neoporečno uprizoritev komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1785 se je v Idriji rodila EVA LUCIJA CECILIJA VIKTORIJA EMILIJA KRAUS, dolgoletna bolj ali manj diskretna spremljevalka Napoleona Bonaparteja. Leta 1805 sta se spoznala na Dunaju; menda se je francoski cesar z brhko Idrijčanko celo na skrivaj poročil, vsekakor pa jo je povzdignil v baronico Wolfsberško. Odtlej je Napoleona vse do leta 1814, ko se je prvič odpovedal prestolu, spremljala na vseh njegovih potovanjih. Pozneje se je poročila z dvornim odvetnikom, a zakon je kmalu propadel. Njen življenjski slog je bil malce čudaški: redila je namreč najrazličnejše živali, predvsem pse, konje, papige, pave, mačke in opice, zato je kmalu dobila vzdevek »hundgräfin« – pasja grofica. Napoleonova spremljevalka baronica Emilija Kraus je v revščini umrla leta 1845.
—–
Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura naposled odobrila tisk Poezij doktorja Franceta Prešerna, prepovedala pa je objavo Zdravljice. Prešernove pesmi so tako izšle na današnji dan pred 170-imi leti in ta datum je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je 20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.
—–
Najpomembnejše gledališko delo Antona Tomaža Linharta je komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Besedilo ni le prost prevod, ampak samostojna predelava in podomačitev dela »Figarova svadba« francoskega dramatika de Beaumarchaisa. Ker je ta v svoji komediji z duhovitimi šalami švrkal aristokratske privilegije in opozarjal na zdravo pamet preprostih ljudi, je v Parizu Beaumarchaisova igra čakala na uprizoritev šest let, na Dunaju pa je predstavo prepovedal sam cesar.
V »Matičku« je Linhart ohranil tipične lastnosti razsvetljensko-rokokojskega izvirnika, vendar ga je skrajšal, zmanjšal število oseb, dogajanje postavil na Gorenjsko in temu primerno spremenil socialne profile oseb, zlasti Matička. Najizvirnejši Linhartovi prizori prikazujejo odnos takratne birokracije do kmetov in slovenščine, posebno živ pa je tudi z gorenjščino obarvan jezik. Komedijo so začeli na amaterskih odrih uprizarjati v začetku leta 1848, decembra leta 1898 so jo uprizorili v novem Deželnem gledališčo v Ljubljani.
Najpomembnejša uprizoritev pred drugo svetovno vojno pa je bila na današnji dan leta 1934 v režiji Branka Gavelle in s prvimi igralci tedanje ljubljanske Drame: Ivanom Levarjem, Marijo Nablocko, Mihaelo Šaričevo in Modestom Sancinom. Režiser Gavella, ki je pred tem uprizoril že Beaumarhaisovo komedijo in Mozartovo opero o Figaru, je Linhartovo delo zelo cenil in tako pred 82-imi leti pripravil prvo umetniško neoporečno uprizoritev komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov