Slovenist  TOMO  ZUPAN  je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov; Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je postal prvi predsednik Družbe svetih Cirila in Metoda. Čeprav njegovo delo v javnosti ni bilo vedno sprejeto z naklonjenostjo, je zaradi velike narodne zavesti prejel več cerkvenih in državnih odlikovanj. Tomo Zupan se je rodil na današnji dan leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.

—–

Ornitolog  OTMAR  REISER  je leta 1887 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa se je zaposlil v muzeju v Sarajevu. Organiziral je prirodopisni oddelek ter osnoval obsežno študijsko in razstavno ornitološko zbirko. Poleg številnih člankov s področja ptičjeslovja je na Dunaju objavil tudi štiri knjige. V Mariboru je sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke za tamkajšnji muzej, zbiral gradivo o ptičih iz mariborske okolice ter o tem poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu in napisal tudi knjigo. Leta 1926 je postal član ornitološkega observatorija v Ljubljani. Rodil se je na današnji dan leta 1861 na Dunaju.

Skladatelj JOSIP ÍPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je že zgodaj začel ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega  društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je komponiral pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Stilno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.

—–

Ortopedsko bolnišnico v Valdoltri so odprli na današnji dan leta 1909; ustanovljena je bila predvsem za bolnike s kostno-sklepno tuberkulozo iz celotne takratne Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni jo je Rdeči križ obnovil, po drugi je postala jugoslovanski “Zvezni inštitut za kostno-sklepno tuberkulozo”, leta 1961 pa so jo preimenovali v “Ortopedsko bolnišnico Valdoltra”.

Sprva je imela 240 postelj, največ – 320 – pa jih je bilo pred dobrima dvema desetletjema pred ukinitvijo otroškega oddelka, v okviru katerega je bila tudi najmanjša in edina bolnišnična popolna osnovna šola v Sloveniji. Oddelek so ukinili zaradi napredka v ortopediji in sodobnega koncepta bolnišnice; ležalne dobe so namreč skrajšali z več mesecev na le šest do deset dni. Ortopedska bolnišnica v Valdoltri ima zdaj v treh paviljonih osem oddelkov, približno 190 postelj in pet operacijskih dvoran.

—–

Za konec pa še tole: pred slabo uro ali natančneje ob 11-ih in 44 minut se je  začela koledarska zima.

V njej bomo uživali ali pa tudi ne – kakor kdo – do 21. marca, ko se bo začela koledarska pomlad.