Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizik in izumitelj JULIJ NARDIN se je rodil na današnji dan leta 1877 v Gorici. Diplomiral je na Dunaju in bil od leta 1905 do 1913 profesor na prvi slovenski realki v Idriji, nato na ljubljanski klasični gimnaziji in tehniški srednji šoli ter od leta 1922 na ljubljanski medicinski fakulteti. Tam je ustanovil in vodil fizikalni laboratorij. Ob okupaciji leta 1941 so ga kot zavednega Slovenca predčasno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v idrijskem in prvem ljubljanskem obdobju, ko se je pionirsko in izumiteljsko ukvarjal z novostmi v fiziki in tehniki. Kot teoretik je Julij Nardin sodeloval z začetnikoma slovenskega letalstva Bratino in Rusjanom, leta 1911 pa je sam izdelal letalo.
—–
MARIJA ZALOŽNIK je v Mariboru končala učiteljišče in stopila v red Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja. Ta katoliška redovniška kongregacija za vzgojo mladine in negovanje bolnikov je bila na pobudo škofa Antona Martina Slomška ustanovljena leta 1869 v Mariboru. Učiteljišče Šolskih sester je bilo takó v tistem času edina dvojezična šola na Slovenskem. V letih med obema vojnama se je kongregacija širila po Jugoslaviji, Italiji, Egiptu ter po Severni in Južni Ameriki. Za sestre tega reda je bilo značilno, da so odhajale za izseljenci, ki so jih v tujino pregnale ekonomske in politične razmere.
Marija Založnik, z redovnim imenom Odilija, je leta 1934 skupaj z drugimi sestrami odpotovala v Argentino, pozneje pa je 17 let delovala pri Rdečem križu v Paragvaju. Ob prihodu slovenskih izseljencev po drugi svetovni vojni je v župniji svetega Jožefa blizu Buenos Airesa ustanovila osnovno in srednjo šolo ter bila tam kar 41 let ravnateljica. Marija Založnik se je rodila na današnji dan leta 1911 v Frankolovem.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Kozjem rodil glasbeni publicist in pedagog VLADO GOLOB. Leta 1941 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, desetletje pozneje pa iz glasbene zgodovine. Med vojno je bil član kulturne skupine Ljubljanske brigade, po vojni pa urednik Radia Ljubljana, direktor Koncertne poslovalnice v Ljubljani in tajnik Slovenske filharmonije. Od leta 1954 je bil v Mariboru profesor na srednji glasbeni šoli ter nato direktor tamkajšnjega Centra za glasbeno vzgojo. Vlado Golob je tudi komponiral glasbo za odrska dela, uprizorjena v slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ter harmoniziral nekaj ljudskih pesmi.
—–
Ameriški politik in pravnik THOMAS WOODROW WILSON je bil profesor in tudi rektor univerze v Princetonu, leta 1911 je postal guverner zvezne države New Yersey, naslednje leto pa je bil izvoljen za 28. predsednika Združenih držav Amerike. Za predsednika je bil ponovno izvoljen leta 1916. Že pred koncem prve svetovne vojne si je prizadeval za uresničitev svoje vizije o mirnem povojnem svetu, ki jo je pojasnil v znamenitih štirinajstih točkah. Zavezniki so jih sprejeli z velikim omahovanjem, vendar so postala temelj mirovnih pogajanj ob sklepanju versajskega miru – mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni.
Na njegovo pobudo so leta 1919 ustanovili Društvo narodov – predhodnika današnje Organizacije združenih narodov – s sedežem v Ženevi, ki naj bi zagotovilo mednarodni mir na podlagi ideje o kolektivni varnosti. Istega leta je dobil Nobelovo nagrado za mir. Ameriški politik Thomas Woodrow Wilson se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Stauntonu v Virginiji.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Fizik in izumitelj JULIJ NARDIN se je rodil na današnji dan leta 1877 v Gorici. Diplomiral je na Dunaju in bil od leta 1905 do 1913 profesor na prvi slovenski realki v Idriji, nato na ljubljanski klasični gimnaziji in tehniški srednji šoli ter od leta 1922 na ljubljanski medicinski fakulteti. Tam je ustanovil in vodil fizikalni laboratorij. Ob okupaciji leta 1941 so ga kot zavednega Slovenca predčasno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v idrijskem in prvem ljubljanskem obdobju, ko se je pionirsko in izumiteljsko ukvarjal z novostmi v fiziki in tehniki. Kot teoretik je Julij Nardin sodeloval z začetnikoma slovenskega letalstva Bratino in Rusjanom, leta 1911 pa je sam izdelal letalo.
—–
MARIJA ZALOŽNIK je v Mariboru končala učiteljišče in stopila v red Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja. Ta katoliška redovniška kongregacija za vzgojo mladine in negovanje bolnikov je bila na pobudo škofa Antona Martina Slomška ustanovljena leta 1869 v Mariboru. Učiteljišče Šolskih sester je bilo takó v tistem času edina dvojezična šola na Slovenskem. V letih med obema vojnama se je kongregacija širila po Jugoslaviji, Italiji, Egiptu ter po Severni in Južni Ameriki. Za sestre tega reda je bilo značilno, da so odhajale za izseljenci, ki so jih v tujino pregnale ekonomske in politične razmere.
Marija Založnik, z redovnim imenom Odilija, je leta 1934 skupaj z drugimi sestrami odpotovala v Argentino, pozneje pa je 17 let delovala pri Rdečem križu v Paragvaju. Ob prihodu slovenskih izseljencev po drugi svetovni vojni je v župniji svetega Jožefa blizu Buenos Airesa ustanovila osnovno in srednjo šolo ter bila tam kar 41 let ravnateljica. Marija Založnik se je rodila na današnji dan leta 1911 v Frankolovem.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Kozjem rodil glasbeni publicist in pedagog VLADO GOLOB. Leta 1941 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, desetletje pozneje pa iz glasbene zgodovine. Med vojno je bil član kulturne skupine Ljubljanske brigade, po vojni pa urednik Radia Ljubljana, direktor Koncertne poslovalnice v Ljubljani in tajnik Slovenske filharmonije. Od leta 1954 je bil v Mariboru profesor na srednji glasbeni šoli ter nato direktor tamkajšnjega Centra za glasbeno vzgojo. Vlado Golob je tudi komponiral glasbo za odrska dela, uprizorjena v slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ter harmoniziral nekaj ljudskih pesmi.
—–
Ameriški politik in pravnik THOMAS WOODROW WILSON je bil profesor in tudi rektor univerze v Princetonu, leta 1911 je postal guverner zvezne države New Yersey, naslednje leto pa je bil izvoljen za 28. predsednika Združenih držav Amerike. Za predsednika je bil ponovno izvoljen leta 1916. Že pred koncem prve svetovne vojne si je prizadeval za uresničitev svoje vizije o mirnem povojnem svetu, ki jo je pojasnil v znamenitih štirinajstih točkah. Zavezniki so jih sprejeli z velikim omahovanjem, vendar so postala temelj mirovnih pogajanj ob sklepanju versajskega miru – mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni.
Na njegovo pobudo so leta 1919 ustanovili Društvo narodov – predhodnika današnje Organizacije združenih narodov – s sedežem v Ženevi, ki naj bi zagotovilo mednarodni mir na podlagi ideje o kolektivni varnosti. Istega leta je dobil Nobelovo nagrado za mir. Ameriški politik Thomas Woodrow Wilson se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Stauntonu v Virginiji.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov