Fizik in izumitelj JULIJ NARDIN se je rodil na današnji dan leta 1877 v Gorici. Diplomiral je na Dunaju in bil od leta 1905 do 1913 profesor na prvi slovenski realki v Idriji, nato na ljubljanski klasični gimnaziji in tehniški srednji šoli ter od leta 1922 na ljubljanski medicinski fakulteti. Tam je ustanovil in vodil fizikalni laboratorij. Ob okupaciji leta 1941 so ga kot zavednega Slovenca predčasno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v idrijskem in prvem ljubljanskem obdobju, ko se je pionirsko in izumiteljsko ukvarjal z novostmi v fiziki in tehniki. Kot teoretik je Julij Nardin sodeloval z začetnikoma slovenskega letalstva Bratino in Rusjanom, leta 1911 pa je sam izdelal letalo.
—–
MARIJA ZALOŽNIK je v Mariboru končala učiteljišče in stopila v red Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja. Ta katoliška redovniška kongregacija za vzgojo mladine in negovanje bolnikov je bila na pobudo škofa Antona Martina Slomška ustanovljena leta 1869 v Mariboru. Učiteljišče Šolskih sester je bilo takó v tistem času edina dvojezična šola na Slovenskem. V letih med obema vojnama se je kongregacija širila po Jugoslaviji, Italiji, Egiptu ter po Severni in Južni Ameriki. Za sestre tega reda je bilo značilno, da so odhajale za izseljenci, ki so jih v tujino pregnale ekonomske in politične razmere.
Marija Založnik, z redovnim imenom Odilija, je leta 1934 skupaj z drugimi sestrami odpotovala v Argentino, pozneje pa je 17 let delovala pri Rdečem križu v Paragvaju. Ob prihodu slovenskih izseljencev po drugi svetovni vojni je v župniji svetega Jožefa blizu Buenos Airesa ustanovila osnovno in srednjo šolo ter bila tam kar 41 let ravnateljica. Marija Založnik se je rodila na današnji dan leta 1911 v Frankolovem.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Kozjem rodil glasbeni publicist in pedagog VLADO GOLOB. Leta 1941 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, desetletje pozneje pa iz glasbene zgodovine. Med vojno je bil član kulturne skupine Ljubljanske brigade, po vojni pa urednik Radia Ljubljana, direktor Koncertne poslovalnice v Ljubljani in tajnik Slovenske filharmonije. Od leta 1954 je bil v Mariboru profesor na srednji glasbeni šoli ter nato direktor tamkajšnjega Centra za glasbeno vzgojo. Vlado Golob je tudi komponiral glasbo za odrska dela, uprizorjena v slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ter harmoniziral nekaj ljudskih pesmi.
—–
Ameriški politik in pravnik THOMAS WOODROW WILSON je bil profesor in tudi rektor univerze v Princetonu, leta 1911 je postal guverner zvezne države New Yersey, naslednje leto pa je bil izvoljen za 28. predsednika Združenih držav Amerike. Za predsednika je bil ponovno izvoljen leta 1916. Že pred koncem prve svetovne vojne si je prizadeval za uresničitev svoje vizije o mirnem povojnem svetu, ki jo je pojasnil v znamenitih štirinajstih točkah. Zavezniki so jih sprejeli z velikim omahovanjem, vendar so postala temelj mirovnih pogajanj ob sklepanju versajskega miru – mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni.
Na njegovo pobudo so leta 1919 ustanovili Društvo narodov – predhodnika današnje Organizacije združenih narodov – s sedežem v Ženevi, ki naj bi zagotovilo mednarodni mir na podlagi ideje o kolektivni varnosti. Istega leta je dobil Nobelovo nagrado za mir. Ameriški politik Thomas Woodrow Wilson se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Stauntonu v Virginiji.