Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zaselku Slamnjak pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1894 rodil slikar in grafik ANTE TRSTENJAK. Študirati je začel v Zagrebu, diplomiral je leta 1923 na akademiji v Pragi, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Od leta 1950 je živel v Mariboru. Bil je plodovit slikar, ustvarjal je v različnih tehnikah, slogovno pa je bil najbliže poetičnemu realizmu. Ante Trstenjak sodi med naše najboljše akvareliste v obdobju med svtovnima vojnama, še zlasti doživeti pa so njegovi motivi iz Slovenskih goric.
—–
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime.
Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Španski čelist PABLO CASALS se je občinstvu prvič predstavil v Barceloni, star petnajst let, leta 1896 pa je postal že prvi čelist v orkestru barcelonskega Velikega gledališča. Kot odločen nasprotnik fašizma je moral leta 1936 emigrirati v južno Francijo, kjer je pozneje ustanovil vsakoletni Bachov festival. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Portoriko in se vse do smrti aktivno zavzemal za mir in človekove pravice. Kot glasbenik velja poleg ruskega umetnika Mstislava Rostropoviča za najboljšega čelista 20. stoletja. Z novo tehniko je omogočil še natančnejše in bolj občuteno igranje in tako je posebej Bachovo glasbo obudil v novo življenje. Bil je tudi dober dirigent in pomemben pedagog. Španski čelist Pablo Casals se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Vendrellu v Kataloniji.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V zaselku Slamnjak pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1894 rodil slikar in grafik ANTE TRSTENJAK. Študirati je začel v Zagrebu, diplomiral je leta 1923 na akademiji v Pragi, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Od leta 1950 je živel v Mariboru. Bil je plodovit slikar, ustvarjal je v različnih tehnikah, slogovno pa je bil najbliže poetičnemu realizmu. Ante Trstenjak sodi med naše najboljše akvareliste v obdobju med svtovnima vojnama, še zlasti doživeti pa so njegovi motivi iz Slovenskih goric.
—–
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime.
Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Španski čelist PABLO CASALS se je občinstvu prvič predstavil v Barceloni, star petnajst let, leta 1896 pa je postal že prvi čelist v orkestru barcelonskega Velikega gledališča. Kot odločen nasprotnik fašizma je moral leta 1936 emigrirati v južno Francijo, kjer je pozneje ustanovil vsakoletni Bachov festival. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Portoriko in se vse do smrti aktivno zavzemal za mir in človekove pravice. Kot glasbenik velja poleg ruskega umetnika Mstislava Rostropoviča za najboljšega čelista 20. stoletja. Z novo tehniko je omogočil še natančnejše in bolj občuteno igranje in tako je posebej Bachovo glasbo obudil v novo življenje. Bil je tudi dober dirigent in pomemben pedagog. Španski čelist Pablo Casals se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Vendrellu v Kataloniji.
»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Neveljaven email naslov