Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.12.2016


Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
Profesor Alojzij Finžgar je bil med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Publicist in pisatelj FRAN JEZA je pred drugo svetovno vojno na univerzi v Gradcu končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu časopisa Slovenski poročevalec. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo.
Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri “Radiu Trst A” urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Bil je ustanovitelj in sourednik revij “Stvarnost” in “Stvarnost in svoboda”, s prispevki v tujem tisku pa je evropsko javnost seznanjal s svojimi vizionarskimi stališči o nujnosti politične osamosvojitve Slovenije ter vključevanju Slovencev v srednjeevropsko skupnost. Fran Jeza se je rodil na današnji dan pred sto leti na Hajdini pri Ptuju.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je dobil Tomšičevo nagrado.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.12.2016


Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
Profesor Alojzij Finžgar je bil med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Publicist in pisatelj FRAN JEZA je pred drugo svetovno vojno na univerzi v Gradcu končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu časopisa Slovenski poročevalec. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo.
Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri “Radiu Trst A” urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Bil je ustanovitelj in sourednik revij “Stvarnost” in “Stvarnost in svoboda”, s prispevki v tujem tisku pa je evropsko javnost seznanjal s svojimi vizionarskimi stališči o nujnosti politične osamosvojitve Slovenije ter vključevanju Slovencev v srednjeevropsko skupnost. Fran Jeza se je rodil na današnji dan pred sto leti na Hajdini pri Ptuju.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je dobil Tomšičevo nagrado.


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov