Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
Profesor Alojzij Finžgar je bil med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Publicist in pisatelj FRAN JEZA je pred drugo svetovno vojno na univerzi v Gradcu končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu časopisa Slovenski poročevalec. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo.
Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri “Radiu Trst A” urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Bil je ustanovitelj in sourednik revij “Stvarnost” in “Stvarnost in svoboda”, s prispevki v tujem tisku pa je evropsko javnost seznanjal s svojimi vizionarskimi stališči o nujnosti politične osamosvojitve Slovenije ter vključevanju Slovencev v srednjeevropsko skupnost. Fran Jeza se je rodil na današnji dan pred sto leti na Hajdini pri Ptuju.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je dobil Tomšičevo nagrado.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
Profesor Alojzij Finžgar je bil med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Publicist in pisatelj FRAN JEZA je pred drugo svetovno vojno na univerzi v Gradcu končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu časopisa Slovenski poročevalec. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo.
Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri “Radiu Trst A” urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Bil je ustanovitelj in sourednik revij “Stvarnost” in “Stvarnost in svoboda”, s prispevki v tujem tisku pa je evropsko javnost seznanjal s svojimi vizionarskimi stališči o nujnosti politične osamosvojitve Slovenije ter vključevanju Slovencev v srednjeevropsko skupnost. Fran Jeza se je rodil na današnji dan pred sto leti na Hajdini pri Ptuju.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je dobil Tomšičevo nagrado.
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov