Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
Profesor Alojzij Finžgar je bil med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Publicist in pisatelj FRAN JEZA je pred drugo svetovno vojno na univerzi v Gradcu končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu časopisa Slovenski poročevalec. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo.
Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri “Radiu Trst A” urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Bil je ustanovitelj in sourednik revij “Stvarnost” in “Stvarnost in svoboda”, s prispevki v tujem tisku pa je evropsko javnost seznanjal s svojimi vizionarskimi stališči o nujnosti politične osamosvojitve Slovenije ter vključevanju Slovencev v srednjeevropsko skupnost. Fran Jeza se je rodil na današnji dan pred sto leti na Hajdini pri Ptuju.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je dobil Tomšičevo nagrado.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
Profesor Alojzij Finžgar je bil med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Publicist in pisatelj FRAN JEZA je pred drugo svetovno vojno na univerzi v Gradcu končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu časopisa Slovenski poročevalec. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo.
Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri “Radiu Trst A” urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Bil je ustanovitelj in sourednik revij “Stvarnost” in “Stvarnost in svoboda”, s prispevki v tujem tisku pa je evropsko javnost seznanjal s svojimi vizionarskimi stališči o nujnosti politične osamosvojitve Slovenije ter vključevanju Slovencev v srednjeevropsko skupnost. Fran Jeza se je rodil na današnji dan pred sto leti na Hajdini pri Ptuju.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je dobil Tomšičevo nagrado.
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov