Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Celju rodil zdravnik anesteziolog DRAGO HOČEVAR. Po diplomi v Pragi je delal na kirurškem oddelku splošne bolnišnice v Celju. Leta 1941 je bil izgnan na Hrvaško, dve leti pozneje pa poslan na prisilno delo v Nemčijo. Po vojni je na kirurški kliniki v Ljubljani ustanovil anestezijsko službo in leta 1949 tudi oddelek. Uvajal je uporabo kurara, hladilne metode, anestezijo za elektrošoke ter intenzivno zdravljenje poliomielitisa in tetanusa. Drago Hočevar je opravljal tudi pedagoško delo, vodil podiplomske študije in pisal strokovne publikacije.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti je izšla prva številka glasila slovenskih žensk v Trstu “Slovenka”. Tri leta je izhajala kot polmesečna priloga časnika “Edinost”, nato pa kot samostojni mesečnik. V “Slovenki” so ob znanih pesnikih in pripovednikih sodelovale tudi pesnice Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Kristina Šuler in Marica Strnad ter priznani pisateljici Marica Nadlišek – Bartol in Zofka Kveder. Po zgledu neke dunajske revije je uredništvo objavljalo članke o ženski enakopravnosti, čeprav “Slovenka” ni bila izrazito feministična revija, ves čas pa je zavračala odvisnost od političnih strank; to je tudi pripomoglo k prenehanju izhajanja leta 1902. Sicer pa je tržaški mesečnik “Slovenka” prebujal narodno zavest in se zavzemal za panslavistično misel.
——
Goriška je bila med tistimi slovenskimi deželami, kjer je bilo gojenje sviloprejk od 17. stoletja naprej ena zelo pomembnih kmetijskih panog. Temeljni pogoj je bila kultura bele murve, ki je zaradi ugodnih podnebnih razmer tod bolje uspevala kot drugje na Slovenskem. Z murvinimi listi so namreč krmili gosenice metulja sviloprejke, zapredki (kokoni) teh gosenic pa so bili surovina za pridobivanje svile.
Ker je pozneje zaradi bolezni gosenic izdelovanje svile močno upadlo, se je oživitve gojenja sviloprejk lotila država in na današnji dan leta 1869 v Gorici ustanovila poseben zavod, ”Poskušališče za svilorejo”, katerega temeljna naloga je bila:
“Najpoprej z mnogovrstnimi skušnjami vzrok bolezni svilnih črvičev natanjko spoznavati, semena poskuševati ter učiti pravilno svilorejo in razglaševati v posebnem listu kake nasledke so skušnje imele.”
Ta prvi kmetijsko raziskovalni inštitut na Slovenskem – Poskusni zavod za svilorejo – je bil hkrati tudi prvi svilorejski raziskovalni zavod na svetu. Toda zaradi cenene svile, ki je prihajala iz azijskih držav, so kmetje proti koncu 19. stoletja začeli opuščati svilorejo, goriški svilorejski zavod pa je svoje raziskovalno delo preusmeril na področje vinarstva.
—–
Umetnostni zgodovinar, muzealec, konservator in likovni kritik CENE AVGUŠTIN je leta 1971 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih od 1953 do 1972 je bil ravnatelj, nato pa muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino in vodja galerij Mestnega oziroma Gorenjskega muzeja v Kranju. Posvečal se je predvsem starejšemu urbanizmu in meščanskemu in podeželskemu stavbarstvu. Urbanistične raziskave je začel z monografskim orisom Kranja in razkril začetke srednjeveškega mesta, nadaljeval pa je z orisom drugih gorenjskih mest, trgov in vaških naselij.
Bil je tudi velik poznavalec in popularizator sodobnega slikarstva in fotografije v tej regiji; objavljal je likovne kritike, kataloške publikacije in znanstvene monografije. Leta 1970 je bil kot soutemeljitelj Kabineta slovenske fotografije pionir zbiranja, hranjenja in preučevanja fotografske dediščine v muzejih. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado mesta Kranj, Valvazorjevo nagrado za muzejske dosežke in Steletovo nagrado za življenjsko delo. Cene Avguštin se je rodil na današnji dan leta 1923 v Radovljici.