Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prirodoslovec, arheolog in politik DRAGOTIN DEŽMAN je bil od leta 1856 eden izmed voditeljev nemške stranke na Kranjskem in ji je zvesto služil vse do smrti. Vendar pa je bilo njegovo delovanje vsaj deloma pomembno tudi za kulturni razvoj na Slovenskem. V revolucionarnem letu 1848 je za dunajsko društvo “Slovenija” sestavil poziv proti frankfurtskim volitvam, ki naj bi večino slovenskih dežel vključile v Nemčijo. V Ljubljani je naslednje leto urejal politični list “Slovenija”, glasilo Slovenskega društva, katerega tajnik je bil.
Pozneje je opravljal pomembne funkcije v deželnem in pokrajinskem zboru, od 1871. do 73. pa je bil tudi ljubljanski župan. Leta 1888 je zagotovil zgraditev nove palače za deželni muzej, v kateri je danes Narodni muzej, v znanstvenem svetu pa je postal znan po odkritju kolišč na Ljubljanskem barju. Prirodoslovec, arheolog in politik Dragorin Dežman se je rodil na današnji dan leta 1821 v Idriji.
—–
Na današnji dan leta 1851 se je v Ljubljani rodil stavec MIROSLAV HUBMAJER. Proslavil se je predvsem kot prostovoljec v bojih proti Turkom. Leta 1875 se je pridružil hercegovskim in bosenskim upornikom in bil izvoljen celo za poveljnika upornikov severne Bosne. Zaradi neuspelega napada na Bosansko Kostajnico leta 1876 je odšel v Srbijo in tam sodeloval v prvi srbsko-turški vojni. Sodeloval je tudi v uporu Makedoncev v Kresni in bil celo načelnik štaba prostovoljnih enot. Po vseh teh vojaških dogodivščinah se je Miroslav Hubmajer na stara leta preselil v Sarajevo in postal mestni arhivar. Z avstrijsko ustavo marca leta 1849 so prišle vse dobrodelne ustanove v deželno last. Tako je tudi ljubljansko bolnišnico dobila Kranjska dežela. Kmalu se je pokazalo, da je premajhna, saj je bilo bolnikov, tudi duševnih, vse več. Leta 1870 se je v civilni bolnišnici na Ajdovščini v Ljubljani zdravilo že 50 duševnih bolnikov, šestdeset pa so jih nagnetli v neustrezne prostore na Poljanskem nasipu. Tedaj je s slovitim referatom z naslovom “Blaznice, kokršne morajo biti in kaj je njih namen” nastopil doktor Karel Bleiweis in predlagal, da bi kupili Krisperjevo posestvo na Studencu v Polju pri Ljubljani ter na njem zgradili ustrezno bolnišnico. Na današnji dan leta 1881 je bila Deželna blaznica Studenec, prva bolnišnica za duševno bolne na Slovenskem, odprta, vanjo pa so naselili 77 bolnikov.
—–
Narodnoobrambni delavec in publicist JULIJ FELÁHER se je že kot študent prava na Dunaju in v Zagrebu močno zavzemal za združitev slovenskega dela Koroške z Jugoslavijo. Pozneje je kot sodni in državni pravdnik v Ljubljani deloval v več društvih za pomoč zamejskim Slovencem in od leta 1928 do smrti leta 1969 vodil Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri Manjšinskem institutu, po njej pa pri oddelku za meje Znanstvenega instituta ter na Institutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Raziskoval je zgodovino in sodobno življenje koroških Slovencev. Zbral je veliko dokumentarnega gradiva, v razpravah in člankih pa je obdelal vrsto vprašanj koroškega zadružništva, prosvete, društvenega življenja, plebiscitnih bojev, narodnoosvobodilnega boja, denacifikacije in delovanja protimanjšinskih organizacij. Julij Felaher se je rodil na današnji dan leta1895 v Melvičah na Koroškem.
—–
Ekonomist BOŽIDAR RACE je po maturi leta 1922 v Idriji in služenju v italijanski vojski delal v Trstu, leta 1929 pa je emigriral in se zaposlil v železniški delavnici v Zagrebu. Ob delu je študiral in leta 1941 diplomiral. Zaradi zaslug pri oblikovanju izvirne organiziranosti obračuna stroškov v železniških delavnicah so ga premestili v generalno direkcijo v Beograd. Po drugi svetovni vojni je delal v skupini za nove predpise o enotnem računovodstvu v gospodarstvu, v revizijskem zavodu Federatovne ljudske republike Jugoslavije ter v zveznem ministrstvu za finance. 1952. leta je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, v letih od 1963 do 1980 pa je bil redni profesor na ekonomski fakulteti v Subotici. Božidar Race se je rodil na današnji dan leta 1903 v Hrpéljah pri Kozini.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prirodoslovec, arheolog in politik DRAGOTIN DEŽMAN je bil od leta 1856 eden izmed voditeljev nemške stranke na Kranjskem in ji je zvesto služil vse do smrti. Vendar pa je bilo njegovo delovanje vsaj deloma pomembno tudi za kulturni razvoj na Slovenskem. V revolucionarnem letu 1848 je za dunajsko društvo “Slovenija” sestavil poziv proti frankfurtskim volitvam, ki naj bi večino slovenskih dežel vključile v Nemčijo. V Ljubljani je naslednje leto urejal politični list “Slovenija”, glasilo Slovenskega društva, katerega tajnik je bil.
Pozneje je opravljal pomembne funkcije v deželnem in pokrajinskem zboru, od 1871. do 73. pa je bil tudi ljubljanski župan. Leta 1888 je zagotovil zgraditev nove palače za deželni muzej, v kateri je danes Narodni muzej, v znanstvenem svetu pa je postal znan po odkritju kolišč na Ljubljanskem barju. Prirodoslovec, arheolog in politik Dragorin Dežman se je rodil na današnji dan leta 1821 v Idriji.
—–
Na današnji dan leta 1851 se je v Ljubljani rodil stavec MIROSLAV HUBMAJER. Proslavil se je predvsem kot prostovoljec v bojih proti Turkom. Leta 1875 se je pridružil hercegovskim in bosenskim upornikom in bil izvoljen celo za poveljnika upornikov severne Bosne. Zaradi neuspelega napada na Bosansko Kostajnico leta 1876 je odšel v Srbijo in tam sodeloval v prvi srbsko-turški vojni. Sodeloval je tudi v uporu Makedoncev v Kresni in bil celo načelnik štaba prostovoljnih enot. Po vseh teh vojaških dogodivščinah se je Miroslav Hubmajer na stara leta preselil v Sarajevo in postal mestni arhivar. Z avstrijsko ustavo marca leta 1849 so prišle vse dobrodelne ustanove v deželno last. Tako je tudi ljubljansko bolnišnico dobila Kranjska dežela. Kmalu se je pokazalo, da je premajhna, saj je bilo bolnikov, tudi duševnih, vse več. Leta 1870 se je v civilni bolnišnici na Ajdovščini v Ljubljani zdravilo že 50 duševnih bolnikov, šestdeset pa so jih nagnetli v neustrezne prostore na Poljanskem nasipu. Tedaj je s slovitim referatom z naslovom “Blaznice, kokršne morajo biti in kaj je njih namen” nastopil doktor Karel Bleiweis in predlagal, da bi kupili Krisperjevo posestvo na Studencu v Polju pri Ljubljani ter na njem zgradili ustrezno bolnišnico. Na današnji dan leta 1881 je bila Deželna blaznica Studenec, prva bolnišnica za duševno bolne na Slovenskem, odprta, vanjo pa so naselili 77 bolnikov.
—–
Narodnoobrambni delavec in publicist JULIJ FELÁHER se je že kot študent prava na Dunaju in v Zagrebu močno zavzemal za združitev slovenskega dela Koroške z Jugoslavijo. Pozneje je kot sodni in državni pravdnik v Ljubljani deloval v več društvih za pomoč zamejskim Slovencem in od leta 1928 do smrti leta 1969 vodil Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri Manjšinskem institutu, po njej pa pri oddelku za meje Znanstvenega instituta ter na Institutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Raziskoval je zgodovino in sodobno življenje koroških Slovencev. Zbral je veliko dokumentarnega gradiva, v razpravah in člankih pa je obdelal vrsto vprašanj koroškega zadružništva, prosvete, društvenega življenja, plebiscitnih bojev, narodnoosvobodilnega boja, denacifikacije in delovanja protimanjšinskih organizacij. Julij Felaher se je rodil na današnji dan leta1895 v Melvičah na Koroškem.
—–
Ekonomist BOŽIDAR RACE je po maturi leta 1922 v Idriji in služenju v italijanski vojski delal v Trstu, leta 1929 pa je emigriral in se zaposlil v železniški delavnici v Zagrebu. Ob delu je študiral in leta 1941 diplomiral. Zaradi zaslug pri oblikovanju izvirne organiziranosti obračuna stroškov v železniških delavnicah so ga premestili v generalno direkcijo v Beograd. Po drugi svetovni vojni je delal v skupini za nove predpise o enotnem računovodstvu v gospodarstvu, v revizijskem zavodu Federatovne ljudske republike Jugoslavije ter v zveznem ministrstvu za finance. 1952. leta je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, v letih od 1963 do 1980 pa je bil redni profesor na ekonomski fakulteti v Subotici. Božidar Race se je rodil na današnji dan leta 1903 v Hrpéljah pri Kozini.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov