Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi slovenski časopis LUBLJANSKE NOVICE je začel izhajati na današnji dan pred 220-imi leti. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov.
Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lubljanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
—–
Dramatik in pripovednik ANTON LESKOVEC je študiral pravo na Dunaju in v Pragi, bil med prvo svetovno vojno vojak v Bosni in na solunski fronti, po demobilizaciji leta 1920 pa je v Ljubljani diplomiral iz prava. Drame je začel objavljati tri leta pred smrtjo (dve sta izšli po smrti), vendar je z njimi pomembno dopolnil
podobo slovenske dramatike v obdobju med svetovnima vojnama. Zanimal ga je skoraj izključno etični vidik; življenje se mu je kazalo kot nenehen, čeprav načelno
zmagovit boj z zlom v človeku. Ker so značaji v njegovih igrah predvsem simboli, ki podpirajo osnovno tezo, se učinek neredko oddaljuje od realističnega. Njegovo najizrazitejše delo, drama »Dva bregova«, obravnava na videz nezdružljiva, a v resnici dopolnjujoča se svetova: beraškega in gosposkega, torej socialni spopad, poenostavljen v tezo, da nasprotna razreda ne moreta obstajati drug brez drugega. Anton Leskovec se je rodil na današnji dan leta 1891 v Škofji Loki.
—–
Na osnovi sklepa kranjskega deželnega zbora je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani začela delovati Kranjska deželna banka. Zanjo so se še zlasti zavzeli ljubljanski župan Ivan Hribar, politik Fran Šuklje in Slovenska ljudska stranka. Banka je lahko delovala le na ozemlju Kranjske, za njeno poslovanje pa je jamčila dežela. Leta 1921 se je iz javnega preoblikovala v zasebni denarni zavod in dobila ime »Hipotekarna banka jugoslovanske hranilnice v Ljubljani«. V nasprotju s sorodnimi ustanovami v drugih avstrijskih deželah se ni omejevala le na hipotekarna posojila, ampak se je ukvarjala še z drugimi bančnimi posli: tudi s komunalnimi, melioracijskimi in železniškimi posojili. Kapital je pridobivala s pomočjo dežele in z izdajanjem obveznic, za katere je jamčila ustanoviteljica.
—–
V Kropi na Gorenjskem se je na današnji dan pred sto leti rodil operni pevec GAŠPER DERMOTA. Na ljubljanski srednji tehnični šoli se je izučil za strojnega tehnika, hkrati pa je na glasbeni šoli študiral solopetje. Postal je član zbora Slovenske filhamonije, leta 1952 pa je bil angažiran v ljubljanski operi. Bil je izrazit lirski tenor, je bil od leta 1951 do svoje smrti leta 1967 tudi prvi tenorist prve zasedbe Slovenskega okteta.
—–
Novinar, publicist in prevajalec JANEZ STANIČ je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih problemov; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi slovenski časopis LUBLJANSKE NOVICE je začel izhajati na današnji dan pred 220-imi leti. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov.
Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lubljanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
—–
Dramatik in pripovednik ANTON LESKOVEC je študiral pravo na Dunaju in v Pragi, bil med prvo svetovno vojno vojak v Bosni in na solunski fronti, po demobilizaciji leta 1920 pa je v Ljubljani diplomiral iz prava. Drame je začel objavljati tri leta pred smrtjo (dve sta izšli po smrti), vendar je z njimi pomembno dopolnil
podobo slovenske dramatike v obdobju med svetovnima vojnama. Zanimal ga je skoraj izključno etični vidik; življenje se mu je kazalo kot nenehen, čeprav načelno
zmagovit boj z zlom v človeku. Ker so značaji v njegovih igrah predvsem simboli, ki podpirajo osnovno tezo, se učinek neredko oddaljuje od realističnega. Njegovo najizrazitejše delo, drama »Dva bregova«, obravnava na videz nezdružljiva, a v resnici dopolnjujoča se svetova: beraškega in gosposkega, torej socialni spopad, poenostavljen v tezo, da nasprotna razreda ne moreta obstajati drug brez drugega. Anton Leskovec se je rodil na današnji dan leta 1891 v Škofji Loki.
—–
Na osnovi sklepa kranjskega deželnega zbora je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani začela delovati Kranjska deželna banka. Zanjo so se še zlasti zavzeli ljubljanski župan Ivan Hribar, politik Fran Šuklje in Slovenska ljudska stranka. Banka je lahko delovala le na ozemlju Kranjske, za njeno poslovanje pa je jamčila dežela. Leta 1921 se je iz javnega preoblikovala v zasebni denarni zavod in dobila ime »Hipotekarna banka jugoslovanske hranilnice v Ljubljani«. V nasprotju s sorodnimi ustanovami v drugih avstrijskih deželah se ni omejevala le na hipotekarna posojila, ampak se je ukvarjala še z drugimi bančnimi posli: tudi s komunalnimi, melioracijskimi in železniškimi posojili. Kapital je pridobivala s pomočjo dežele in z izdajanjem obveznic, za katere je jamčila ustanoviteljica.
—–
V Kropi na Gorenjskem se je na današnji dan pred sto leti rodil operni pevec GAŠPER DERMOTA. Na ljubljanski srednji tehnični šoli se je izučil za strojnega tehnika, hkrati pa je na glasbeni šoli študiral solopetje. Postal je član zbora Slovenske filhamonije, leta 1952 pa je bil angažiran v ljubljanski operi. Bil je izrazit lirski tenor, je bil od leta 1951 do svoje smrti leta 1967 tudi prvi tenorist prve zasedbe Slovenskega okteta.
—–
Novinar, publicist in prevajalec JANEZ STANIČ je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih problemov; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov