Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JANEZ ANTON DOLNIČAR je bil organizator cerkvenega življenja ljubljanske škofije. Rodil se je na današnji dan leta 1662 v Ljubljani. Po doktoratu iz filozofije in teologije v Rimu leta 1685 in prejetju cerkvenega odlikovanja – postal je apostolski protonotar (glavni tajnik) – je vodil ljubljansko škofijo pod škofi Herbersteinom, Künburgom in Kaunitzem. Bil je član Akademije operozov ter eden izmed ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice – semeniške knjižnice v Ljubljani. Janez Anton Dolničar je vodil zidavo stolnice in semenišča v Ljubljani, skrbel za verski pouk otrok, pritegnil uršulinke k šolanju deklet ter uvajal slovenščino v cerkveno uradovanje in obrede.
—–
Pesnik, prevajalec in urednik ANTON AŠKERC se je rodil na današnji dan leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Po maturi na celjski gimnaziji je študiral bogoslovje v Mariboru. Že takrat se je razvijal v svobodomisleca in vse bolj dvomil o verskih dogmah. Ko je kot duhovnik prišel v navzkrižje s svojim poklicem in predstojniki, so ga nenehno prestavljali v odročne župnije. Najprej je pisal lirske pesmi, leta 1882 je začel objavljati balade in romance, nato pa se je skoraj povsem posvetil epski poeziji.
Njegova epika je bila realistična, izražala je narodno zavest, dvomila o katoliški in vsakršni dogmi ter iskala rešitev v drugih verstvih in svobodomiselnosti. Aškerc je opozarjal tudi na socialna vprašanja, obtoževal veljavni družbeni red ter se vse bolj nagibal k socialističnim idejam. Po predčasni upokojitvi leta 1898 je bil do smrti ljubljanski mestni arhivar.
Njegov pogreb je bil slovesen, tak, kakršne so v tistih časih prirejali vélikim možem. Na čelu sprevoda so jezdili člani “Sokola” in zastavonoše, med številnimi venci so v belo oblečena dekleta nosila petnajst vencev z naslovi Aškerčevih del; trgovine so zaprli, ljudje pa so na oknih prižigali sveče.
Anton Aškerc je s svojo epsko pesmijo v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja veliko prispeval k popolnejši podobi takratne realistične literature in znova uveljavil pomen pripovedne poezije. S svojimi oblikovno-izraznimi značilnostmi in z močjo svoje svobodomiselnosti je ustvarjalno spodbujal sodobnike.
—–
Na današnji dan leta 1942 je nemška policija v Dražgošah nad Železniki začela ofenzivo proti Cankarjevemu bataljonu. Okupacijske sile so spoznale, da želi gorenjsko osvobodilno gibanje z zasedbo Dražgoš pokazati svojo moč. Tako je mala osvobojena vas na robu Jelovice, sredi Gorenjske, za katero se je govorilo, da bo postala del Nemške države, postala pomemben preizkus nemške moči.
Partizani so v bitki vztrajali do 11. januarja, ko so se morali umakniti proti Jelovici. Nemci so po zavzetju Dražgoš ustrelili 42 domačinov, zažgali vas, pogorišče pa zravnali z zemljo. Požgali so tudi cerkev Svete Lucije, v kateri so bili štirje znameniti zlati oltarji iz 17. stoletja. Nekima Ločánoma se je po bitki posrečilo, da sta oltarje v požgani cerkvi razstavila in jih odpeljala v Škofjo Loko. Tam so zdaj na ogled v muzeju na loškem gradu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JANEZ ANTON DOLNIČAR je bil organizator cerkvenega življenja ljubljanske škofije. Rodil se je na današnji dan leta 1662 v Ljubljani. Po doktoratu iz filozofije in teologije v Rimu leta 1685 in prejetju cerkvenega odlikovanja – postal je apostolski protonotar (glavni tajnik) – je vodil ljubljansko škofijo pod škofi Herbersteinom, Künburgom in Kaunitzem. Bil je član Akademije operozov ter eden izmed ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice – semeniške knjižnice v Ljubljani. Janez Anton Dolničar je vodil zidavo stolnice in semenišča v Ljubljani, skrbel za verski pouk otrok, pritegnil uršulinke k šolanju deklet ter uvajal slovenščino v cerkveno uradovanje in obrede.
—–
Pesnik, prevajalec in urednik ANTON AŠKERC se je rodil na današnji dan leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Po maturi na celjski gimnaziji je študiral bogoslovje v Mariboru. Že takrat se je razvijal v svobodomisleca in vse bolj dvomil o verskih dogmah. Ko je kot duhovnik prišel v navzkrižje s svojim poklicem in predstojniki, so ga nenehno prestavljali v odročne župnije. Najprej je pisal lirske pesmi, leta 1882 je začel objavljati balade in romance, nato pa se je skoraj povsem posvetil epski poeziji.
Njegova epika je bila realistična, izražala je narodno zavest, dvomila o katoliški in vsakršni dogmi ter iskala rešitev v drugih verstvih in svobodomiselnosti. Aškerc je opozarjal tudi na socialna vprašanja, obtoževal veljavni družbeni red ter se vse bolj nagibal k socialističnim idejam. Po predčasni upokojitvi leta 1898 je bil do smrti ljubljanski mestni arhivar.
Njegov pogreb je bil slovesen, tak, kakršne so v tistih časih prirejali vélikim možem. Na čelu sprevoda so jezdili člani “Sokola” in zastavonoše, med številnimi venci so v belo oblečena dekleta nosila petnajst vencev z naslovi Aškerčevih del; trgovine so zaprli, ljudje pa so na oknih prižigali sveče.
Anton Aškerc je s svojo epsko pesmijo v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja veliko prispeval k popolnejši podobi takratne realistične literature in znova uveljavil pomen pripovedne poezije. S svojimi oblikovno-izraznimi značilnostmi in z močjo svoje svobodomiselnosti je ustvarjalno spodbujal sodobnike.
—–
Na današnji dan leta 1942 je nemška policija v Dražgošah nad Železniki začela ofenzivo proti Cankarjevemu bataljonu. Okupacijske sile so spoznale, da želi gorenjsko osvobodilno gibanje z zasedbo Dražgoš pokazati svojo moč. Tako je mala osvobojena vas na robu Jelovice, sredi Gorenjske, za katero se je govorilo, da bo postala del Nemške države, postala pomemben preizkus nemške moči.
Partizani so v bitki vztrajali do 11. januarja, ko so se morali umakniti proti Jelovici. Nemci so po zavzetju Dražgoš ustrelili 42 domačinov, zažgali vas, pogorišče pa zravnali z zemljo. Požgali so tudi cerkev Svete Lucije, v kateri so bili štirje znameniti zlati oltarji iz 17. stoletja. Nekima Ločánoma se je po bitki posrečilo, da sta oltarje v požgani cerkvi razstavila in jih odpeljala v Škofjo Loko. Tam so zdaj na ogled v muzeju na loškem gradu.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov