Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1802 se je v Benetkah rodil prometni in gradbeni strokovnjak, sicer doktor matematike in filozofije, KARL GHEGA. Bil je načrtovalec in vodja graditve železniškega omrežja v Avstro-Ogrski. Tako je vodil in nadzoroval tudi postavitev južne železnice. V letih od 1842 do 1854 je premagal najzahtevnejši odsek južne železnice, prelaz čez Semmering, in se s tem uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Vodil je tudi zelo zahtevno graditev železnice čez slovensko ozemlje – trasiral je prvi odsek južne proge od Gradca do Celja. Po tej progi je 5. maja 1846. leta Karl Ghega tudi sam pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih predvsem secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Arhitekt in oblikovalec MAKS STRENAR je študiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku, izpopolnjeval pa se je tudi v Vidmu. Pripadal je prvi generaciji slovenskih modernistov. V ekspresivnem pročelju stanovanjsko-poslovne stavbe Veledrogerije Salus v Cigaletovi ulici v Ljubljani je še čutiti Plečnikov vpliv, Strenarjevo prvo pomebnejše delo, vila gledališke igralke Marije Vere pod ljubljanskim Rožnikom, pa že kaže opredelitev za funkcionalistična načela.
Sledila je vrsta zasebnih in javnih stavb v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Med njegovimi deli, nastalimi po drugi svetovni vojni, zbuja posebno pozornost prizidek k Učnim delavnicam Srednje tekstilne šole v Kranju ter programsko zahteven projekt za novo operno hišo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z urbanizmom, notranjo opremo, scenografijo ter načrtovanjem nagrobnikov in spomenikov. Arhitekt Maks Strenar se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Slikar in ilustrator VLADIMIR LAKOVIČ je pred drugo svetovno vojno obiskoval kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole v Ljubljani, med narodnoosvobodilnim bojem je bil v partizanih, nato ujet, zaprt in interniran. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost. Njegovo sikarstvo izhaja iz realistične tradicije, vendar jo je preoblikoval s samosvojo stilizacijo figur, izbiro barv in obravnavo prostora. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Doberdobu.
—–
V westminstrski palači v Londonu se je na današnji dan pred 70-imi leti začel prvi del prvega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na njem so članice za prvega generalnega sekretarja izvolile norveškega diplomata Trygveja Kaldvana Lieja, ustanovile pa so tudi varnostni svet. V času svojega mandata je Trygve Lie organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zaradi tega je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je Trygve Lie, prvi generalni sekratar Organizacije združenih narodov, novembra leta 1952 odstopil.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1802 se je v Benetkah rodil prometni in gradbeni strokovnjak, sicer doktor matematike in filozofije, KARL GHEGA. Bil je načrtovalec in vodja graditve železniškega omrežja v Avstro-Ogrski. Tako je vodil in nadzoroval tudi postavitev južne železnice. V letih od 1842 do 1854 je premagal najzahtevnejši odsek južne železnice, prelaz čez Semmering, in se s tem uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Vodil je tudi zelo zahtevno graditev železnice čez slovensko ozemlje – trasiral je prvi odsek južne proge od Gradca do Celja. Po tej progi je 5. maja 1846. leta Karl Ghega tudi sam pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih predvsem secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Arhitekt in oblikovalec MAKS STRENAR je študiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku, izpopolnjeval pa se je tudi v Vidmu. Pripadal je prvi generaciji slovenskih modernistov. V ekspresivnem pročelju stanovanjsko-poslovne stavbe Veledrogerije Salus v Cigaletovi ulici v Ljubljani je še čutiti Plečnikov vpliv, Strenarjevo prvo pomebnejše delo, vila gledališke igralke Marije Vere pod ljubljanskim Rožnikom, pa že kaže opredelitev za funkcionalistična načela.
Sledila je vrsta zasebnih in javnih stavb v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Med njegovimi deli, nastalimi po drugi svetovni vojni, zbuja posebno pozornost prizidek k Učnim delavnicam Srednje tekstilne šole v Kranju ter programsko zahteven projekt za novo operno hišo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z urbanizmom, notranjo opremo, scenografijo ter načrtovanjem nagrobnikov in spomenikov. Arhitekt Maks Strenar se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Slikar in ilustrator VLADIMIR LAKOVIČ je pred drugo svetovno vojno obiskoval kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole v Ljubljani, med narodnoosvobodilnim bojem je bil v partizanih, nato ujet, zaprt in interniran. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost. Njegovo sikarstvo izhaja iz realistične tradicije, vendar jo je preoblikoval s samosvojo stilizacijo figur, izbiro barv in obravnavo prostora. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Doberdobu.
—–
V westminstrski palači v Londonu se je na današnji dan pred 70-imi leti začel prvi del prvega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na njem so članice za prvega generalnega sekretarja izvolile norveškega diplomata Trygveja Kaldvana Lieja, ustanovile pa so tudi varnostni svet. V času svojega mandata je Trygve Lie organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zaradi tega je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je Trygve Lie, prvi generalni sekratar Organizacije združenih narodov, novembra leta 1952 odstopil.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov