Na današnji dan pred 150-imi leti je v Mariboru izšla prva številka katoliškega in konservativno usmerjenega tednika za štajersko podeželje “Slovenski gospodar”. Ustanovil in urejal ga je doktor Matija Prelog. Nastal je iz težnje, da tudi štajerski Slovenci končno dobijo vsestranski in poučen časnik, nekaj podobnega, kot so bile na Kranjskem Bleiweisove “Kmetijske in rokodelske novice”. Kot drugi v slovenskem jeziku pisani časopis na Štajerskem (prve so bile “Celske novíne”), je “Slovenski gospodar” v svoji 74-letni zgodovini, dokler ga ni nacistični okupator leta 1941 zatrl, odigral izjemno pomembno vlogo med štajerskimi Slovenci ob severni meji, tako na narodnem in političnem kot na gospodarskem področju.
—–
Ena starejših oblik sezonskega preseljevanja Slovencev na Dunaj so bili kostanjarji, ki so prihajali zlasti z velikolaškega, ribniškega in kočevskega območja. Sezona peke kostanjev je trajala od 1. oktobra do konca marca naslednjega leta. V petdesetih letih 19. stoletja je bila med približno tisoč registriranimi kostanjarji na Dunaju skoraj polovica Slovencev. Čeprav kostanjarskih hišic takrat še niso poznali, so na ulicah in trgih pekli od jutra do večera ob vsakem vremenu.
Na današnji dan leta 1895 pa je mesto s predpisom omejilo delovni čas ob nedeljah na šest ur, saj je bilo spoštovanje nedelje kot prostega dneva in dneva za versko dejavnost v tistem času še sveta stvar. Ta omejitev je povzročila pritožbe kostanjarjev – ti so pekli tudi jabolka in krompir – saj je bila prodaja ob nedeljah najboljša. Oblasti so podaljšan prodajni čas dovolile le zadnjo nedeljo pred božičem ter v parku Prater. Po koncu sezone so se slovenski kostanjarji povečini vrnili domov, ostali pa so predvsem Ribničani, ki so do naslednjega oktobra prodajali suho robo, saj so imeli nekateri svoje delavnice kar na Dunaju.
—–
VIDA LASIČ je kot študentka elektrotehnike od leta 1941 delala v radijskem sektorju Osvobodilne fronte ter od novembra istega leta do aprila 1942 sodelovala pri ilegalni radijski postaji Kričač, ki se je oglašala iz vsaj 23-ih stanovanj ali zgradb v Ljubljani; v tistem času je bil Kričač edini medij za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Lasičeva je skozi italijanske vojaške blokade po mestu prenašala radijski oddajnik.
Leta 1943 je delala v partizanskih radijskih delavnicah, pozneje pa se je vrnila v Ljubljano ter vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Oktobra leta 1944 jo je gestapo odkril in zaprl, vendar kljub mučenju ni ničesar izdala. Maja leta 1945 je s sodelavci usposobila studio Radia Ljubljana, ki so ga pred umikom razdejali Nemci, in sodelovala pri oddajanju prve radijske oddaje v osvobojeni Ljubljani. Po diplomi na tehniški fakulteti leta 1948 je pri inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko vodila poskusno proizvodnjo posebnih elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij. Vida Lasič se je rodila na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi.
—–
Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije je na današnji dan pred 70-imi leti sprejela prvo slovensko ustavo. V njenem drugem členu je bilo zapisano, da si je slovenski narod v osvobodilnem boju in v skupnem boju vseh narodov Jugoslavije ustvaril svojo ljudsko državo, Ljudsko republiko Slovenijo. Na temelju samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi, ter na podlagi načela o enakopravnosti, se je z drugimi narodi in njihovimi ljudskimi republikami povezal v skupno zvezno državo, Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.