Jezuiti, tudi Družba Jezusova, je katoliški red, za katerega sta značilni trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi. Leta 1534, v času, ko so Cerkev pretresala reformistična gibanja Lutra, Calvina in Zwinglija, ga je ustanovil španski teolog Ignacij Loyola. Jezuiti so se posvetili utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantizmu), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. V času protireformacije so postali zelo vplivni tudi na dvorih in v višjih slojih sploh.
V Ljubljano so prvi jezuiti prišli na današnji dan pred 420-imi leti; pomagali naj bi pri rekatolizaciji dežele. Naselili so se v cesarski ubožnici pri svetem Jakobu (na območju današnjega Levstikovega trga) in kmalu začeli z gimnazijskim poukom. Popravili so tudi cerkev in leta 1603 zgradili konvikt (dijaški dom) ter kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Leta 1704 so v kolegiju ustanovili triletni visokošolski študij; poučevali so logiko, fiziko, metafiziko in matematiko. Filozofijo so sprva predavali v tečajih, ta pa je bila predpogoj za nadaljnji študij medicine, prava ali bogoslovja.
Čeprav je leta 1773 papež Klemen XIV.jezuitski red ukinil, je gimnazija pod različnimi imeni delovala še naprej. Junija naslednje leto je hud požar uničil jeziutski kompleks in številne hiše na Starem trgu in v Krakovem. Šolsko stavbo in cerkev so obnovili, prostor, kjer je stalo semenišče, pa je kupil Gabrijel Gruber in sezidal palačo za mehanične in hidravlične študije.
—–
Publicist, mecen in vzgojitelj PAVEL TURNER je bil pravi svetovljan svojega obdobja. Skoraj pol življenja je preživel po evropskih prestolnicah; kot novinar in publicist je deloval pri številnih evropskih časopisih in spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Planici nad Framom. Na Dunaju je končal študij klasične filozofije, pozneje pa je v Strassbourgu z disertacijo o nemškem in slovanskem rodbinskem pravu postal prvi doktor tamkajšnje univerze.
Že na Dunaju je denarno pomagal slovenskim študentom. Leta 1903 je kupil večje posestvo blizu Maribora in pozneje so se na njem shajali domači in tuji intelektualci. Po smrti je večino svojega premoženja namenil za podiplomski študij absolventov nove univerze v Ljubljani, knjižnico pa Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Njegovo leposlovno delo ni posebno pomembno; opaznejša je njegova publicistika, saj je poročal o tujih deželah, njihovi kulturi, politiki in gospodarstvu. Pavel Turner se je tudi prvi na Slovenskem zavzemal za spolno vzgojo v šolah ter kot liberalni demokrat za splošno volilno pravico.
—–
Umetnostni zgodovinar in likovni kritik ZORAN KRŽIŠNIK je diplomiral in doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1947 je postal upravnik ljubljanske Moderne galerije in jo vodil skoraj štiri desetletja, nato pa je prevzel organizacijio in vodstvo Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Leta 1955 je bil pobudnik in organizator Mednarodnega grafičnega bienala in pozneje njegov dolgoletni vodja. Pripravil je tudi številne mednarodne grafične razstave in tako pripomogel k uveljavljanju slovenske grafike v svetu, naše umetnike pa predstavil v številnih monografijah in kataloških izdajah. Za svoje delo je prejel francosko odlikovanje legije časti, Valvasorjevo nagrado in leta 1994 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zoran Kržišnik se je rodil na današnji dan leta 1920 v Žirovnici.