Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

21.01.2017


Jezuiti, tudi Družba Jezusova, je katoliški red, za katerega sta značilni trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi. Leta 1534, v času, ko so Cerkev pretresala reformistična gibanja Lutra, Calvina in Zwinglija, ga je ustanovil španski teolog Ignacij Loyola. Jezuiti so se posvetili utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantizmu), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. V času protireformacije so postali zelo vplivni tudi na dvorih in v višjih slojih sploh.
V Ljubljano so prvi jezuiti prišli na današnji dan pred 420-imi leti; pomagali naj bi pri rekatolizaciji dežele. Naselili so se v cesarski ubožnici pri svetem Jakobu (na območju današnjega Levstikovega trga) in kmalu začeli z gimnazijskim poukom. Popravili so tudi cerkev in leta 1603 zgradili konvikt (dijaški dom) ter kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Leta 1704 so v kolegiju ustanovili triletni visokošolski študij; poučevali so logiko, fiziko, metafiziko in matematiko. Filozofijo so sprva predavali v tečajih, ta pa je bila predpogoj za nadaljnji študij medicine, prava ali bogoslovja.
Čeprav je leta 1773 papež Klemen XIV.jezuitski red ukinil, je gimnazija pod različnimi imeni delovala še naprej. Junija naslednje leto je hud požar uničil jeziutski kompleks in številne hiše na Starem trgu in v Krakovem. Šolsko stavbo in cerkev so obnovili, prostor, kjer je stalo semenišče, pa je kupil Gabrijel Gruber in sezidal palačo za mehanične in hidravlične študije.
—–
Publicist, mecen in vzgojitelj PAVEL TURNER je bil pravi svetovljan svojega obdobja. Skoraj pol življenja je preživel po evropskih prestolnicah; kot novinar in publicist je deloval pri številnih evropskih časopisih in spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Planici nad Framom. Na Dunaju je končal študij klasične filozofije, pozneje pa je v Strassbourgu z disertacijo o nemškem in slovanskem rodbinskem pravu postal prvi doktor tamkajšnje univerze.
Že na Dunaju je denarno pomagal slovenskim študentom. Leta 1903 je kupil večje posestvo blizu Maribora in pozneje so se na njem shajali domači in tuji intelektualci. Po smrti je večino svojega premoženja namenil za podiplomski študij absolventov nove univerze v Ljubljani, knjižnico pa Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Njegovo leposlovno delo ni posebno pomembno; opaznejša je njegova publicistika, saj je poročal o tujih deželah, njihovi kulturi, politiki in gospodarstvu. Pavel Turner se je tudi prvi na Slovenskem zavzemal za spolno vzgojo v šolah ter kot liberalni demokrat za splošno volilno pravico.
—–
Umetnostni zgodovinar in likovni kritik ZORAN KRŽIŠNIK je diplomiral in doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1947 je postal upravnik ljubljanske Moderne galerije in jo vodil skoraj štiri desetletja, nato pa je prevzel organizacijio in vodstvo Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Leta 1955 je bil pobudnik in organizator Mednarodnega grafičnega bienala in pozneje njegov dolgoletni vodja. Pripravil je tudi številne mednarodne grafične razstave in tako pripomogel k uveljavljanju slovenske grafike v svetu, naše umetnike pa predstavil v številnih monografijah in kataloških izdajah. Za svoje delo je prejel francosko odlikovanje legije časti, Valvasorjevo nagrado in leta 1994 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zoran Kržišnik se je rodil na današnji dan leta 1920 v Žirovnici.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

21.01.2017


Jezuiti, tudi Družba Jezusova, je katoliški red, za katerega sta značilni trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi. Leta 1534, v času, ko so Cerkev pretresala reformistična gibanja Lutra, Calvina in Zwinglija, ga je ustanovil španski teolog Ignacij Loyola. Jezuiti so se posvetili utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantizmu), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. V času protireformacije so postali zelo vplivni tudi na dvorih in v višjih slojih sploh.
V Ljubljano so prvi jezuiti prišli na današnji dan pred 420-imi leti; pomagali naj bi pri rekatolizaciji dežele. Naselili so se v cesarski ubožnici pri svetem Jakobu (na območju današnjega Levstikovega trga) in kmalu začeli z gimnazijskim poukom. Popravili so tudi cerkev in leta 1603 zgradili konvikt (dijaški dom) ter kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Leta 1704 so v kolegiju ustanovili triletni visokošolski študij; poučevali so logiko, fiziko, metafiziko in matematiko. Filozofijo so sprva predavali v tečajih, ta pa je bila predpogoj za nadaljnji študij medicine, prava ali bogoslovja.
Čeprav je leta 1773 papež Klemen XIV.jezuitski red ukinil, je gimnazija pod različnimi imeni delovala še naprej. Junija naslednje leto je hud požar uničil jeziutski kompleks in številne hiše na Starem trgu in v Krakovem. Šolsko stavbo in cerkev so obnovili, prostor, kjer je stalo semenišče, pa je kupil Gabrijel Gruber in sezidal palačo za mehanične in hidravlične študije.
—–
Publicist, mecen in vzgojitelj PAVEL TURNER je bil pravi svetovljan svojega obdobja. Skoraj pol življenja je preživel po evropskih prestolnicah; kot novinar in publicist je deloval pri številnih evropskih časopisih in spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Planici nad Framom. Na Dunaju je končal študij klasične filozofije, pozneje pa je v Strassbourgu z disertacijo o nemškem in slovanskem rodbinskem pravu postal prvi doktor tamkajšnje univerze.
Že na Dunaju je denarno pomagal slovenskim študentom. Leta 1903 je kupil večje posestvo blizu Maribora in pozneje so se na njem shajali domači in tuji intelektualci. Po smrti je večino svojega premoženja namenil za podiplomski študij absolventov nove univerze v Ljubljani, knjižnico pa Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Njegovo leposlovno delo ni posebno pomembno; opaznejša je njegova publicistika, saj je poročal o tujih deželah, njihovi kulturi, politiki in gospodarstvu. Pavel Turner se je tudi prvi na Slovenskem zavzemal za spolno vzgojo v šolah ter kot liberalni demokrat za splošno volilno pravico.
—–
Umetnostni zgodovinar in likovni kritik ZORAN KRŽIŠNIK je diplomiral in doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1947 je postal upravnik ljubljanske Moderne galerije in jo vodil skoraj štiri desetletja, nato pa je prevzel organizacijio in vodstvo Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Leta 1955 je bil pobudnik in organizator Mednarodnega grafičnega bienala in pozneje njegov dolgoletni vodja. Pripravil je tudi številne mednarodne grafične razstave in tako pripomogel k uveljavljanju slovenske grafike v svetu, naše umetnike pa predstavil v številnih monografijah in kataloških izdajah. Za svoje delo je prejel francosko odlikovanje legije časti, Valvasorjevo nagrado in leta 1994 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zoran Kržišnik se je rodil na današnji dan leta 1920 v Žirovnici.


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov