Dograditev mestnega obzidja v Emoni (na delu ozemlja današnje Ljubljane) je po ohranjenem napisu izpričana v letih 14 in 15 našega štetja. Emonsko antično naselje se je razvilo na prazgodovinskih zasnovah na ozkem in zelo ugodnem prehodu z Apeninskega polotoka v Podonavje. Skozi tako imenovana Ljubljanska vrata je vodila karavanska prometna smer: za vojaške in selitvene premike in za prevoz blaga. Ostanek te ceste je ohranjen v kletnih prostorih Mestnega muzeja in je del stalne razstave »Obrazi Ljubljane«. V antičnih pisnih virih je Emona prvič omenjena sredi 1. stoletja našega štetja pri Pliniju Starejšem, v 2. stoletju pri Ptolomeju, zadnja poročila pa omenjajo Emono v 6. stoletju.
—–
Škof JANEZ ZLATOUST POGAČAR se je rodil na današnji dan leta 1811 v Vrbi na Gorenjskem. Študij filozofije in teologije je končal v Ljubljani, doktoriral pa je v Avguštineju na Dunaju. Predaval je na ljubljanskem bogoslovju, leta 1846 pa je postal prvi ravnatelj Alojzijevišča, v Ljubljani. Od leta 1875 do smrti je bil ljubljanski škof. Ustanovil je tednik »Slovenski cerkveni časopis« (pozneje je izhajal z naslovom »Zgodnja danica«), bil soustanovitelj Slovenske matice ter član Kranjskega deželnega šolskega sveta. Uvedel je pouk cerkvene umetnosti v bogoslovje in pastoralne konference za duhovnike, uredil izpite za učitelje verouka na ljudskih in srednjih šolah in pospeševal karitativno delo. Škof Janez Zlatoust Pogačar je bil leta 1883 odlikovan z velíkim križem reda Franca Jožefa.
—–
Na razvoj slovenske knjižne kulture je s kakovostnimi tiski vplival tudi tiskar in knjigarnar OTOMAR BAMBERG. Rodil se je na današnji dan leta 1848 v Ljubljani. Tiskarstva se je izučil v Augsbergu, leta 1869 pa je v Ljubljani zgradil novo tiskarno in jo opremil s sodobnimi stroji. Najprej je tiskal nemške knjige in časopise, pozneje pa vse več slovenskih. Iz njegove tiskarne so prišla Stritarjeva, Levstikova, Tavčarjeva, Prešernova, Gregorčičeva, Aškerčeva, Cankarjeva in Župančičeva dela. Otomar Bamberg je bil med drugim tudi predsednik Društva tiskarjev v Ljubljani.
—–
Častnik in sabljač RICHARD VERDERBER je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil Grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kočevju.
—–
Na današnji dan leta 1898 se je v Ljubljani rodil gledališki igralec in režiser JOŽE KOVIČ. Gledališko se je izobraževal sam, študijsko pa je bil večkrat na Dunaju, v Pragi, Berlinu in Hamburgu. Po nekaj letih dela v ljubljanski Drami je leta 1921 odšel v Narodno gledališče v Maribor. Tam je bil režiser in igralec ter skrbel za dramaturgijo in odrski jezik. Jože Kovič je bil vešč in odločen organizator dogajanja na odru in delovanja gledališča nasploh, kot igralec pa je z neposrednostjo in izrazito karakterizacijo oblikoval drobnejše, komične vloge.