Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti.
—–
Ladjar FRANC JELOVŠEK je bil s češkima ladjarjema Mâtejem Grasserjem in Antejem Matešićem sredi 19. stoletja lastnik trgovske jadrnice Laibach (Ljubljana); izdelana je bila iz hrastovega lesa iz okolice Ljubljane. Bil je tudi solastnik trgovske jadrnice Fiume (Rijeka) in jadrnice Carlotte. Nekaj let je bil član predsedstva Trgovske in industrijske zbornice na Reki, leta 1842 pa ga je ljubljanski mestni svet imenoval za častnega meščana. Franc Jelovšek se je rodil na današnji dan leta 1819 v Ilirski Bistrici.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. 1902. leta je postal član jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR.
Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Ivan Regent je napisal tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škalah pri Velenju.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti.
—–
Ladjar FRANC JELOVŠEK je bil s češkima ladjarjema Mâtejem Grasserjem in Antejem Matešićem sredi 19. stoletja lastnik trgovske jadrnice Laibach (Ljubljana); izdelana je bila iz hrastovega lesa iz okolice Ljubljane. Bil je tudi solastnik trgovske jadrnice Fiume (Rijeka) in jadrnice Carlotte. Nekaj let je bil član predsedstva Trgovske in industrijske zbornice na Reki, leta 1842 pa ga je ljubljanski mestni svet imenoval za častnega meščana. Franc Jelovšek se je rodil na današnji dan leta 1819 v Ilirski Bistrici.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. 1902. leta je postal član jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR.
Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Ivan Regent je napisal tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škalah pri Velenju.
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov